Projekte lahko v sodelovanju s skladom sofinancirajo tudi nacionalne razvojne banke. Foto: EPA
Projekte lahko v sodelovanju s skladom sofinancirajo tudi nacionalne razvojne banke. Foto: EPA
Gradnja
Sklep ministrov bo omogočil lažje uresničevanje potencialnih naložbenih projektov. Foto: EPA

Sklad je temelj evropske naložbene ofenzive, ki meri predvsem na zasebne naložbe v strateške, a tvegane evropske projekte. Ministri so dosegli dogovor o zakonodaji za vzpostavitev sklada, ki je izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. Cilj ostaja, da je dokončen dogovor dosežen do junija, tako da bi se prve naložbe začele izvajati sredi leta.

Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je pozdravil odločitev ministrov in poudaril, da so države članice s tem pokazale odločnost za ustvarjanje delovnih mest in vrnitev evropskega gospodarstva na pot trajnostne rasti.

16 milijard evrov semenskega kapitala
Sklad, ki bo deloval pod okriljem Evropske investicijske banke (EIB), bo s semenskim kapitalom 16 milijard evrov poroštev iz evropskega proračuna in petih milijard evrov iz EIB-ja zagotavljal varnost vlagateljem. Ob tem bo vzpostavljen poseben poroštveni sklad, ki naj bi do leta 2020 obsegal osem milijard evrov, kar je polovica od poroštev iz evropskega proračuna.

Sredstva iz sklada bodo namenjena projektom na področju prometa, energije in infrastrukture za širokopasovne povezave, izobraževanja, zdravja in raziskav ter za tvegano financiranje podjetij z do 3.000 zaposlenimi. Sredstva bodo na voljo za socialno in gospodarsko vzdržne projekte, brez sektorskih, regionalnih ali nacionalnih kvot.

Projekte lahko v sodelovanju s skladom sofinancirajo tudi nacionalne razvojne banke. Za zdaj so sodelovanje prek nacionalnih razvojnih bank napovedale štiri članice: Nemčija, Francija in Italija po osem milijard evrov ter Španija 1,5 milijarde evrov.

Do vseh odločitev s soglasjem
Sklad bosta upravljala usmerjevalni in naložbeni odbor. Usmerjevalni odbor bo določal splošno strategijo za delovanje, naložbeno politiko in profile tveganja. Naložbeni odbor pa bo skrbel za izvajanje naložbenih smernic in izbiral projekte. Da bi zagotovile neodvisnost usmerjevalnega odbora in se izognile političnim pritiskom pri izbiri projektov, so se članice dogovorile, da bodo člani odbora le predstavniki Evropske komisije in EIB-ja, odločitve bo sprejemal s soglasjem.

Naložbeni odbor, v katerem bo sedelo osem neodvisnih strokovnjakov in izvršni direktor, bo projekte, ki bodo upravičeni do podpore iz sklada, izbiral z navadno večino. Vsak projekt bo morala odobriti tudi EIB.

Zakonodaja predvideva tudi vzpostavitev evropskega naložbenega svetovalnega vozlišča, ki bo zagotavljalo podporo pri prepoznavanju, pripravi in razvoju projektov ter skrbelo za obveščanje vlagateljev o projektih.