"Sramota," je bilo slišati vzklike iz dvorane, ko je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu Frans Timmermans (prvi podpredsednik Komisije, pristojen za boljšo zakonodajo) predstavil načrt dela Komisije in oznanil umik zakonodajnega predloga o krožnem gospodarstvu.

Šoltes: To je klofuta Potočniku
Tega je na začetku julija z ambicioznimi cilji za zmanjšanje odpadkov tik pred koncem mandata predstavil tedanji komisar za okolje Janez Potočnik. Predlog za umik zakonodaje o odpadkih bo po pričakovanjih dvignil veliko prahu, saj je sprožil val kritik že pred uradno najavo odločitve. Poslanec Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) meni, gre za "klofuto" Potočniku in da umik programa Evrope brez odpadkov predstavlja resno grožnjo mnogo državam, da se utopijo v smeteh, in jemlje spodbudo za naložbe v to področje in s tem ustvarjanje delovnih mest. Franc Bogovič (EPP/SLS) nasprotno meni, da je umik predloga posledica tega, da so države članice prav pri okoljskih temah izredno nepopustljive.

23 novih pobud, 80 zakonodajnih sprememb
V začetku decembra je skupina okoljskih ministrov iz enajstih članic, med katerimi so Nemčija, Francija, Italija in Slovenija, pozvala Komisijo, naj predloga ne umakne, saj je temeljnega pomena za doseganje evropskih okoljskih ciljev. A Komisija je pri pripravi delovnega načrta za naslednje leto pregledala 452 zakonodajnih predlogov v odločevalskem mlinu EU-ja in odločila, katere bo ohranila, katere spremenila in katere umaknila.

Prednostna naloga Komisije naložbeni načrt
Iz političnih ali tehničnih razlogov predlaga umik ali spremembo približno 80 zakonodajnih predlogov in predvideva 23 novih pobud. "Komisija se ne bo ukvarjala z obliko banan ali kumar," je bil jasen Juncker, ki je poudaril, da mora biti vloga Komisije "velika pri velikih stvareh in majhna pri majhnih". Prva naloga nove Komisije bo tako načrt za spodbuditev več kot 300 milijard evrov naložb v evropske strateške projekte v prihodnjih treh letih. Juncker, ki je na udaru zaradi luksemburške davčne afere, pa je obljubil odločen boj proti izogibanju davkom v skladu z načelom, naj bodo dobički podjetji obdavčeni tam, kjer so ustvarjeni.

Na začetku novega leta se med drugim pričakuje nov zakonodajni predlog za samodejno izmenjavo podatkov o spornih predhodnih davčnih odločbah (v angleščini tax rulings). Ta ureditev omogoča zakonite, a moralno sporne dogovore oblasti in podjetij, ki vodijo v izogibanje davkom. Med prednostnimi nalogami Komisije je še ambiciozni digitalni sveženj, koraki proti energetski Uniji, poglabljanje gospodarske in denarne unije, spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti na trgu dela, celovit in uravnotežen načrt za migracije ter okrepitev preglednosti delovanja Komisije.

Mešani odzivi poslancev
Čeprav načeloma vse poslanske skupine podpirajo cilj Komisije, da je treba prevetriti evropsko zakonodajo in se osredotočiti na bistveno, nepotrebno pa črtati, so številni poslanci opozorili, da to nikakor ne pomeni zgolj črtanja določenih zakonodajnih predlogov.

"Nihče ne more nasprotovati odpravi nepotrebnega pravila, a kar je za nekoga nepotrebno, je morda bistveno za nekoga drugega," je v imenu liberalcev (Alde) v razpravi opozorila Sophia in 't Veld in kot primere, ki se njim zdijo pomembni, Komisiji pa očitno ne, izpostavila boj proti diskriminaciji, večjo preglednost dela Unije in okolje.

Pričakovano so bili nasprotnega mnenja evroskeptiki. Vodja evroskeptične skupine EFDD Nigel Farage je Komisijo opozoril, da ni dovolj le minimalizirati zakonodajnih pobud v prihodnje, ampak bi bilo treba vzeti "sekiro" in posekati še celo vrsto obstoječih pravil. Glede umika svežnja o krožnem gospodarstvu je sarkastično pripomnil, da nima pojma, za kaj gre, se pa lepo sliši.

Junckerjev EPP pričakovano ni imel pripomb
Iz največje politične skupine EPP, ki ji pripada predsednik Komisije Jean-Claude Juncker, pričakovano kritik ni bilo slišati. Zastavljene prioritete z rastjo, naložbami in delovnimi mesti na čelu pozdravljajo, prav tako debirokratizacijo. Kot se je izrazil poslanec EPP-ja Jozsef Szajer, si Komisija zasluži pohvalo, ker ni podlegla skušnjavi, da pripravi "božično drevesce" z obilico okraskov, na katerem bi vsak našel kaj zase.

Lojze Peterle (EPP/NSi) je v odzivu ocenil, da je nova komisija predstavila "jasen in ambiciozen" program in da ta "izraža voljo po nadaljnji integraciji" Unije. Franc Bogovič je kot ključen del programa izpostavil naložbeni paket v višini 315 milijard evrov, ki pa narekuje "spremembo evropske miselnosti", ki bi ji morali slediti tudi v Sloveniji, je opozoril. Za Iva Vajgla (Alde/DeSUS) je pričakovano, da je Komisija v središče programa postavila Junckerjev ambiciozen naložbeni načrt, v katerem pa pogreša načrt, kako se bo Evropa spopadla s staranjem prebivalstva in izpostavljenosti starejših revščini.

V drugi največji skupini, socialistih in demokratih (S & D), so bili medtem v odzivih malce zadržani. Prednostne naloge programa načeloma pozdravljajo, kritični so do dejstva, da je bil spisan netransparentno, daleč od oči poslancev, Junckerja pa v prvi vrsti opozarjajo, da se mora, če želi ohraniti zaupanje, odločno spopasti z davčnimi utajami in prevarami.