Za Slovenijo komisija v poročilu ugotavlja, da "slovensko gospodarstvo potrebuje strukturne ukrepe za spodbujanje rasti in konkurenčnosti ter izboljšanje produktivnosti", še posebej pa izboljšanje poslovnega okolja, da bi se olajšalo vlaganje in spodbudil izvoz.

Slovenija ima namreč med novimi članicami Unije enega najnižjih deležev neposrednih tujih naložb - 31 odstotkov bruto domačega proizvoda v letu 2012, izpostavlja komisija in med ozkimi grli, ki ovirajo naložbe, navaja neučinkovitosti pri postopkih zaradi insolventnosti.

Slovenija v sredini
Komisija je članice Unije na podlagi desetih indikatorjev razdelila v tri skupine. V prvi so tiste, ki jim gre dobro na vseh področjih, ključnih za konkurenčnost: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Švedska, Velika Britanija in celo Španija, ki pa je po navedbah komisije "mejni primer".

V drugi so države, ki jim gre na nekaterih področjih dobro, na drugih slabo. V tej kategoriji so poleg Slovenije še Ciper, Grčija, Italija, Malta in Portugalska.

V tretji skupini pa so članice, ki se spoprijemajo s težavami na številnih področjih: Bolgarija, Hrvaška, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška.

Slovenska produktivnost dela podpovprečna
V poročilu sicer ugotavljajo še, da je tudi na področju inovacij Slovenija blizu povprečja EU-ja, a opozarjajo, da je treba to "relativno uspešnost ohraniti", za kar bo treba povečati naložbe, financirane iz državnega proračuna ter se bolj osredotočiti na ukrepe za spodbujanje raziskav in inovacij.

Prav tako Bruselj v primeru Slovenije navaja, da je po produktivnosti dela pod povprečjem v EU-ju, da so nedavno sprejete reforme na trgu dela sicer pravilno usmerjene, a njihov učinek še ni povsem jasen, da mora pospešiti izvajanje energetske zakonodaje in posvetiti posebno pozornost prometni infrastrukturi, saj je intenzivnost ogljikovega dioksida višja od povprečja v EU-ju.

Sanacija bank v lasti države morda ne bo dovolj
Komisija pa je Slovenijo spet opozorila tudi na krhkost bančnega sistema. "Bančni sistem ostaja negotov in posojilno omejen ... Popraviti bilance stanja bank in dokapitalizirati banke, ki poslujejo uspešno, sta najpomembnejša pogoja za stabilizacijo gospodarstva in zlasti za ponovno posojilno dejavnost bank," tako piše v poročilu.

Ob tem komisija opozarja, da sanacija bank v lasti države morda ne bo dovolj, temveč bodo potrebni nadaljnji ukrepi za posojila malim in srednjim podjetjem.