"Rusija je odgovorna za neupravičeno, neizzvano vojaško agresijo proti ukrajinski celovitosti, suverenosti in neodvisnosti. Ne gre zgolj za agresijo proti Ukrajini, ampak tudi za grožnjo naši varnosti. Ruskim državljanom ne sme biti omogočen lahek dostop do EU-ja, biti turist v EU-ju ni temeljna pravica," je odločitev pojasnila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

Popolna zamrznitev sporazuma iz leta 2007, ki poenostavlja izdajanje vizumov, veljavnih največ 90 dni, med drugim pomeni, da bo vizumska taksa za ruske državljane namesto 35 stala 80 evrov, je sporočila komisija.

Podaljšal se bo tudi čas obravnave prošenj za izdajo vizumov. Standardni rok za odločitev se bo podaljšal z 10 na 15 dni, v posameznih primerih pa ga bodo lahko države članice podaljšale tudi na 45 dni, če bo potrebna podrobnejša obravnava prošnje.

Poleg tega bo ruskim državljanom otežen dostop do vizumov, ki omogočajo večkratni vstop v schengensko območje. Predložiti pa bodo morali tudi vse dokumente, potrebne za izdajo vizuma, ne zgolj tistih s skrajšanega seznama, določenega v sporazumu, je še povedala komisarka Johansson.

Komisarka pričakuje, da bo odločitev o zadnjem sprejeta še ta teden. "To pomeni, da bomo v ponedeljek zjutraj imeli novo skupno vizumsko politiko do Rusije," je povedala.

Takoj po odločitvi Sveta EU-ja bo komisija sprejela še smernice, da bo ravnanje članic zares usklajeno. "S smernicami bomo zagotovili, da bomo vedno odprti in da bomo ščitili tiste, ki potrebujejo zaščito – novinarje, disidente, aktiviste za človekove pravice, študente in ljudi, ki na primer potujejo iz družinskih razlogov," je pojasnila komisarka.

Dodala je, da morajo države članice obenem imeti možnost, da zavrnejo prošnjo določenim skupinam ruskih državljanov, ki bi lahko predstavljali grožnjo notranji varnosti ali mednarodnim odnosom držav članic.

Smernice jim bodo obenem omogočile, da bodo dale prednost obravnavi prošenj, ki jih je treba hitro obravnavati, na primer zaradi humanitarnih razlogov.

Bruselj proti ruskim dokumentom, izdanim na okupiranih območjih

Obenem Bruselj predlaga usklajen pristop k nepriznavanju ruskih osebnih dokumentov, izdanih v okupiranih regijah v drugih državah, kot sta ukrajinski Herson in Zaporožje. Članice naj ne priznavajo ruskih potnih listov, izdanih na ukrajinskih okupiranih območjih, kot veljavnih dokumentov za izdajanje vizumov in prehajanje zunanjih meja EU-ja, navaja komisija.

S tem zakonodajnim predlogom, ki ga morata potrditi še Svet EU-ja in Evropski parlament, bo takšen pristop obvezen za vse države članice. Svet EU-ja, v katerem so zastopane članice, pa bo moral potrditi tudi predlog o zamrznitvi vizumskega sporazuma. Komisarka pričakuje, da bo odločitev o tem sprejeta še ta teden.

Zunanji ministri članic so sicer pretekli teden na neformalnem zasedanju v Pragi že dosegli politično soglasje o tem, da se popolnoma zamrzne sporazum med EU-jem in Rusijo. Strinjali so se tudi, da potnih listov, izdanih od ruskih oblasti na okupiranih območjih Ukrajine, ne bodo priznali. Rusija je odločitev o zamrznitvi sporazuma označila za absurdno, Ukrajina pa za polovičen ukrep.

Veljavne vizume za vstop v schengensko območje je sicer 1. septembra imelo približno 963.000 ruskih državljanov, kažejo podatki Evropske komisije. Zamrznitev sporazuma in smernice pa bodo državam članicam prav tako omogočile ponovno preučitev veljavnih vizumov.

EU je del sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov, ki se nanaša na poslovneže in uradnike, zamrznil že konec februarja, kmalu po sprožitvi ruskega napada na Ukrajino.