Med drugim predlaga učinkovitejše upravljanje zunanjih meja in revizijo schengenskega mehanizma za ocenjevanje in spremljanje.

Schengensko območje se je v zadnjem času spopadlo z dvema vrstama groženj. Na eni strani z migracijskimi pritiski in pred kratkim s pandemijo covida-19, je ob predstavitvi v Bruslju v uvodu dejal podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas, ki je pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja.

To je vodilo do neusklajenega ukrepanja pri uvajanju omejitev glede prostega gibanja oseb kot tudi ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah, ki, kot je sam prepričan, v resnici niso kaj veliko pomagali.

Na ravni Evropske unije (EU) je potrebno skupno ukrepanje držav članic, da bi se spoprijeli z aktualnimi izzivi, zaradi česar so posodobili obstoječe predloge in ukrepe.

Tridelna strategija

Strategija za dobro delovanje schengenskega območja izpostavlja tri pomembne stebre. Med temi sta učinkovito upravljanje sistema zunanjih meja EU-ja in pa krepitev notranjih ukrepov, s katerimi bi nadomestili odsotnost notranjih meja. Tretji steber se nanaša na zagotavljanje trdne pripravljenosti in upravljanja, vključno z dokončanjem schengena.

Revizija zakonika o schengenskih mejah

Da bi okrepili medsebojno zaupanje pri izvajanju schengenskih pravil, komisija predlaga revizijo schengenskega mehanizma za ocenjevanje in spremljanje.

V okviru predloga načrtujejo redne schengenske forume za spodbujanje političnega dialoga o reševanju skupnih izzivov.

Pozneje letos bo komisija predlagala tudi revizijo zakonika o schengenskih mejah, da bi okrepila odpornost schengena proti resnim grožnjam.

Sodobni izzivi

Komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je ob predstavitvi v Bruslju dejala, da gre pri strategiji za to, da bo Evropa močnejša navzven in svobodnejša navznoter.

Glavna sprememba se nanaša na nenapovedane obiske inšpektorjev v državah članicah, da bi preverili, ali te spoštujejo pravila.

S tem bi po besedah Johanssonove zagotovili, da se "zelo resne pomanjkljivosti nemudoma naslovi" in da bodo "nenapovedani obiski res nenapovedani", in ne kot je praksa zdaj, da so države o obiskih obveščene 24 ur vnaprej.

Johanssonova se je sicer tudi izrekla za širitev schengenskega območja na Hrvaško, Romunijo in Bolgarijo. Ob tem je izrazila upanje, da bo Svet EU-ja odločitev o tem sprejel čim prej.

"Da se izognemo kaosu"

Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu (S&D) Tanja Fajon je sveženj predlogov komisije pozdravila, a obenem izrazila obžalovanje, da ta ne bo vseboval bistvene reforme zakonika o schengenskih mejah, ki ureja tudi pravila za vzpostavitev nadzora na notranjih mejah. Tega naj bi komisija predstavila šele novembra.

Preteklih nekaj let, vključno z lanskim pandemičnim, je močno zaznamovalo schengen. V parlamentu zato zahtevamo jasna pravila za primere zdravstvenih kriz, ki bodo zagotovila sorazmeren in pravičen odziv držav članic v prihodnje.

"Kaosu, ki smo mu bili priča lani, se moramo v prihodnosti za vsako ceno izogniti," je dejala evroposlanka.