V Sloveniji, Avstriji, Belgiji, na Češkem, v Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem, Slovaškem in na Portugalskem primanjkljaj presega mejo treh odstotkov BDP-ja, kar dopušča Pakt o stabilnosti in rasti. Tako so se države pridružile še devetim državam, proti katerim je Evropska komisija že sprožila postopek. To so Poljska, Romunija, Litva, Latvija, Malta, Francija, Irska, Grčija in Španija, ki so mejo prekoračile že lani. Velika Britanija in Madžarska pa sta bili v postopku že pred krizo.

Slovenija v enem letu bistveno povišala primanjkljaj
Kot kažejo podatki slovenskega statističnega urada, je imela Slovenija septembra 7,1-odstotni primanjkljaj, še pred enim letom pa je ta znašal le 1,1 odstotka BDP-ja.

Letos bo po podatkih Evropske komisije, ki jih je prejela iz Slovenije, javnofinančni primanjkljaj znašal 5,5 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa 6,5 odstotka BDP-ja.

Komisija je ocenila, da je primanjkljaj v Sloveniji mogoče označiti kot izjemo, ne pa tudi kot začasnega.

Iz Evropske komisije so sporočili, da bodo postopki zaradi finančne in gospodarske krize izjemoma prožnejši kot sicer, saj so javnofinančni primanjkljaji v glavnem posledica ukrepov, ki jih države članice sprejemajo v boju proti krizi.

Priporočila Evropske komisije decembra sprejmejo finančni ministri
Sprožitvi postopka za devet držav članic bo sledil predlog Evropske komisije s priporočili posameznim državam, kako naj izboljšajo razmere. Predlog bo komisija pripravila do novembra. Nato ga bodo na decembrskem zasedanju potrdili še finančni ministri.

Kot je znano, je namen pakta stabilnosti, ki je bil sprejet leta 1997 in prenovljen leta 2005, zagotoviti srednjeročno uravnotežen proračun oziroma proračun s presežkom. Pakt določa, da javni dolg države z evrom ne sme presegati 60 odstotkov BDP-ja. V paktu so opredeljeni tudi mehanizmi za preverjanje izpolnjevanja meril, ki komisiji omogočajo, da proti državi, ki krši pravila, uvede postopek, ki se lahko konča z letno globo v višini največ pol odstotka BDP-ja.