V Bruslju so pri ocenjevanju proračunskih osnutkov članice razdelili v tri skupine, in sicer tiste skladne s pravili, pretežno skladne s pravili in tiste s tveganji neskladnosti s pravili. Slovenija se je tako znašla v najslabši od teh treh skupin.

Vendar Slovenija, ker je slovenski javnofinančni primanjkljaj občutno pod tremi odstotki BDP-ja, sodi med članice v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ. Članice, v katerih je javnofinančni primanjkljaj večji od treh odstotkov BDP-ja, so uvrščene v korektivno fazo. V korektivni fazi so tako le še Španija, Portugalska in Francija.

Šesterica tveganih držav
Slovenija, ki je spomladi prešla iz korektivne v preventivno fazo, je v skupini držav, kjer obstajajo tveganja neskladnosti s pravili. Tam so poleg Slovenije še Belgija, Italija, Ciper, Litva in Finska.

V skupini držav s proračunskimi osnutki, ki so skladni s pravili, so Nemčija, Estonija, Luksemburg, Slovaška in Nizozemska. V skupini držav, ki so pretežno skladne s pravili, so Irska, Latvija, Malta in Avstrija.

Grčije komisija v ta pregled ne vključuje, ker za državo velja program finančne pomoči, v katerem so opredeljeni strogi pogoji, ki jih mora država izpolniti, tako da javne finance spremlja v okviru nadzora izvajanja tega programa.

Razlike v pričakovanjih primanjkljaja
Bruseljska opozorila za finančno ministrstvo niso presenetljiva, saj ocena odraža trenutno stanje dejansko sprejetih ukrepov. Komisija je v oceni upoštevala le že sprejete ukrepe, tistih, ki še vedno ostajajo odprti, pa ni mogla upoštevati, so zapisali na ministrstvu.

Ministrstvo je pri pripravi osnutka proračunskega načrta za leto 2017 upoštevalo načrtovano sprejetje ukrepov na področju plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev, medtem ko ocena komisije odraža le trenutno dejansko stanje sprejetih ukrepov. Zato je nastala precejšnja razlika v pričakovanem primanjkljaju sektorja države za leto 2017.

Evropska komisija v prejšnji teden objavljeni jesenski gospodarski napovedi Sloveniji napoveduje primanjkljaj dva odstotka bruto domačega proizvoda, vlada pa načrtuje 1,3-odstotnega. Posledično je nastala tudi razlika v oceni pričakovanega strukturnega napora.

Opozicija: Proračunski dokumenti so nerealni
Na oceno Evropske komisije so se odzvali tudi v opoziciji, kjer opozarjajo na nerealnost opozicijskih dokumentov. Nepovezana poslanka Alenka Bratušek obžaluje, da se Slovenija po njenem mnenju vrača na "pot neverodostojnosti". "Ne verjamejo številkam v proračunu, te so v nasprotju s tem, kar govorimo, so v nasprotju z evropskimi pravili," je dodala.

Andrej Šircelj iz SDS-a je izpostavil odsotnost strukturnih reform, v Bruslju pa po njegovih besedah opozarjajo tudi na velika tveganja pri prihodkih in odhodkih, na breme obresti in na visoko zadolženost. Še posebej je podčrtal dejstvo, da sta koalicija in vlada v DZ poslali nerealen proračun. "Ni usklajen niti v Sloveniji s socialnimi partnerji niti ga ne podpira Evropska komisija. Vprašanje se postavlja, ali je sploh relevantno, da se tak proračun sprejema," je dodal.

V ZL-ju se z vsebino ocene Bruslja ne strinjajo, saj državi narekuje še večje reze, se pa strinjajo s tem, da je proračun slabo pripravljen. Kot je povedal vodja poslanske skupine Luka Mesec, proračun ni programski, kot je obljubljala koalicija, pač pa računovodski. Obenem najboljše plačanim v državi podarja 80 milijonov evrov, ocenjujejo v ZL-ju.

Jožef Horvat iz NSi-ja je spomnil, da v stranki zadnje dni ves čas opozarjajo, da smo se znašli v nenormalnem položaju, ko vlada pride v DZ s proračunskima predlogoma za 2017 in 2018, se pa še sploh ni dogovorila s sindikati javnega sektorja.

Z oceno Evropske komisije se strinjajo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), saj po njihovem mnenju pritrjuje njihovi oceni, da javne finance v Sloveniji ne prispevajo k stabilnemu in vzdržnemu razvoju.