Čeprav se je sprva zdelo, da bo današnje zasedanje evrske skupine zaznamovala razprava o Grčiji in Cipru, je presenetljivo in negativno sporočilo prišlo predvsem za Slovenijo.

Kljub novembrski oceni, da je predlog slovenskega proračuna pretežno skladen z zahtevami v okviru pakta stabilnosti in rasti, zdaj obstaja tveganje, da ne bo tako, je v izjavi o proračunih članic za letošnje leto zapisala evrska skupina.

Slovenija naj bi v skladu z zimsko napovedjo Evropske komisije strukturni primanjkljaj znižala za 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko bi ga morala za 0,6 odstotka, če bi želela slediti srednjeročnemu cilju (to je popolnoma uravnotežen proračun do leta 2020). Obsežen odklon se kaže tudi na strani proračunskih odhodkov.

"Pozdravljamo zaveze Slovenije, da bo izvedla potrebne ukrepe in zagotovila, da bo proračun za letošnje leto skladen s pravili pakta stabilnosti in rasti," so zapisali.

Slovenija med tveganimi državami
Slovenija sicer ni osamljen primer, saj je evroskupina ugotovila, da razvoj dogodkov v več državah članicah vodi do nekoliko višjega primanjkljaja, kot je bilo načrtovano novembra. Tveganja, da nekateri proračuni ne bodo skladni s pravili pakta stabilnosti in rasti, so se povečala, že dane obljube o njihovi skladnosti pa je treba preleviti v dejanja, opozarjajo.

Države s skladnimi proračuni so Nemčija, Estonija, Luksemburg in Slovaška. Novembra je bila v tej skupini še Nizozemska, za katero pa so zdaj ocenili, da ima proračun, pretežno skladen s pravili. Nizozemski družbo delajo še Latvija, Malta, Finska, Irska in Francija.

V skupini držav, za katere obstaja tveganje kršenja pravil, so poleg Slovenije še Avstrija, Italija, Litva, Belgija, Španija in Portugalska. Ciper in Grčija pa sta pod budnim očesom institucij v sklopu programov pomoči, zato zanju ločena ocena ni potrebna.