Za Slovenijo, Estonijo in Finsko sta Evropska komisija in evroskupina konec lanskega leta ocenili, da so njihovi osnutki proračunskih načrtov pretežno skladni z evropskimi proračunskimi pravili.

Danes je v primeru Slovenije evroskupina to oceno potrdila, v primeru Estonije in Finske pa pripomnila, da na podlagi dodatnih informacij ocena ni več tako očitna.

"V primeru Slovenije ocena ostaja nespremenjena," piše v izjavi, ki jo je danes v Bruslju sprejela evroskupina.

Evropska razprava za Slovenijo tokrat prijetnejša
Prvi mož slovenskih financ je že ob prihodu na zasedanje evroskupine posebej poudaril, da bo Slovenija danes in v torek v Bruslju obravnavana vsaj dvakrat, v okviru razprave o osnutkih proračunskih načrtov in tudi z vidika ekonomskih razmer v okviru evropskega semestra.

"Tokratna razprava bo zagotovo prijetnejša, kot je bila prejšnja leta," je poudaril minister Dušan Mramor. Proračunski načrt namreč predvideva, da bo Sloveniji letos uspelo znižati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja, tudi gospodarska ocena Slovenije je razmeroma ugodna, je pojasnil.

Nujnost strukturnih reform ostaja
A ob tem je Mramor opozoril, da so seveda v evropskih poročilih zelo izpostavljene strukturne reforme. "Nujno potrebno je nadaljevanje strukturnih reform. To bo področje, na katerem bomo morali še zelo veliko narediti," je opozoril. Pri tem je ključen zakon o fiskalnem pravilu, o katerem so se dogovorili s koalicijo, da ga je podprla, zdaj je na vrsti še sodelovanje z opozicijo, je povedal minister.

Prehiteli smo Italijo in Španijo
Na vprašanje, ali bo Slovenija izkoristila ugodne razmere na finančnih trgih, na katerih se je donos na slovenske desetletne obveznice danes prvič znižal pod 0,90 odstotka, ter se znova zadolžila, je minister dejal, da bo dal standarden odgovor: finančno ministrstvo spremlja razmere na trgih in poskuša, ko je najugodneje, refinancirati oziroma financirati finančne potrebe.

Ob tem je minister izrecno poudaril, da ne gre samo na splošno za dobre razmere na finančnih trgih, temveč gre vsekakor za to, da je Slovenija z lastnim ukrepanjem bistveno bolj kot druge države znižala donosnost na svoje obveznice.

"Prehiteli smo Italijo in tudi Španijo, smo približno na ravni Irske. Torej, naši ukrepi v Sloveniji so poleg ekspanzivne denarne politike ECB-ja povzročili, da smo danes tako nizko in da se bomo lahko zelo ugodno zadolževali," je poudaril.