"Smo v položaju, ki ponuja velikanske priložnosti. Da bi jih izkoristili, ne smemo narediti nobene napake, ker se bomo sicer vrnili tja, kjer smo bili. Nazaj v krizo. Pri pokojninah moramo vzdržati bolj ali manj na tej ravni, enako velja za plače v javnem sektorju. Treba je še malo stisniti zobe, ker bo potem res bolje. Za gospodarsko rast pa je ob teh predpogojih ključno zaupanje in sprostitev osebne in investicijske porabe zasebnega sektorja. Zaposlenost raste … Apetiti torej zdaj pri javni porabi ne smejo znoreti," je dejal za sobotno prilogo časnika Večer.

Inflacija je bila v zadnjih letih zelo nizka in upokojenci so od krize naprej izgubili relativno malo, je dejal. Po njegovih navedbah so izdatki za pokojnine v času krize poskočili za 14,2 odstotka, izdatki za plače v javnem sektorju pa so ostali praktično nespremenjeni. "Če se bo zniževanje razmerja med zaposlenimi in upokojenimi nadaljevalo in če ne bomo dosegali zelo visoke gospodarske rasti, bo tak sistem nevzdržen. Številke se ne izidejo. Pika," je bil jasen, pri čemer je navedel, da je razmerje med zaposlenimi in upokojenci že 1,3.

Manj davkov na delo
Mramor je tudi potrdil, da bo vlada analizirala sedanji davčni sistem in ga prilagodila tako, da bo konkurenčnejši. "Lahko se zgodi, da bomo spreminjali dohodnino in tudi obdavčitev dobička pravnih oseb. Kako, še ne morem odgovoriti, smer pa je znana. Želimo si nižjo davčno obremenitev dela in večjo davčno obremenitev premoženja," je povedal. Kot možnost je omenil nižjo obdavčitev 13. in 14. plače

Glede nepremičninskega davka je pojasnil, da bi ga lahko začeli plačevati prihodnje leto ali v letu 2017, zatrdil pa je, da naj ne bi bil veliko višji od sedanjih nadomestil. "Če bi z njim občine pobrale več denarja, bi ga zato, ker za določene nepremičnine lastniki sedaj ne plačujejo davščin," je izpostavil.

Po ministrovih ocenah Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) deluje dobro, saj so po njegovih besedah večino pomanjkljivosti, ki sta jih odkrila računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije, že odpravili. O prejemkih vodilnih v DUTB-ju pa je vnovič povedal, da so pripravili nov predlog prejemkov, ki bo veljal za neizvršne in izvršne direktorje ter ključne svetovalce.

"Trudili se bomo za spremembe tudi v obstoječih pogodbah vodilnih DUTB-ja, ki bodo nadaljevali delo," je povzel in dodal, da so oba vodilna moža DUTB-ja povabili, da ostaneta za dogovorjen čas.

Proti forenzičnim pregledom
Glede najnovejših pozivov po najrazličnejših pregledih pravilnosti in ustreznosti sanacije bančnega sistema v letih 2013 in 2014 je Mramor dejal, da je prav, da se odpravi dvome. "A naj takoj povem, da sem proti forenzičnemu pregledu bank, medtem ko sem pregledu skladnosti postopkov z zakonodajo naklonjen," je bil odločen.

Ocenjevanje vrednosti je po njegovih besedah namreč vedno odvisno od predpostavk, ki jih uporabimo. "Ker današnje ocene vrednosti po definiciji ne bodo enake tistim, ki so bile narejene pred letom ali dvema. In tudi če jo vrednotijo trije ocenjevalci, ne bomo dobili ene ocene, ampak tri," je ponazoril.

Tako je proti temu, da po tem, ko smo porabili desetine milijonov evrov za stresne teste in za vrednotenja aktive bank, zopet porabimo toliko denarja. "Ponavljam, prave vrednosti ni. Kot pravijo, je vrednost le v očeh oziroma v predstavah tistega, ki bi nekaj imel, ali tistega, ki nekaj ima," je dejal.