Evropa na digitalnem področju zaostaja za ZDA in Kitajsko – na fotografiji testiranje očal za virtualno resničnost na tehnološkem sejmu v kitajskem mestu Vuksi. Foto: EPA
Evropa na digitalnem področju zaostaja za ZDA in Kitajsko – na fotografiji testiranje očal za virtualno resničnost na tehnološkem sejmu v kitajskem mestu Vuksi. Foto: EPA
Sorodna novica Naprave, ki nam olajšajo življenje, vsiljivcem pa vdor v naš dom

Trenutno le majhno število ameriških tehnoloških velikanov, kot so Google, Facebook in Amazon, izkorišča levji delež podatkov na svetu. Namen skupne evropske strategije je spodbuditi oblikovanje evropskih digitalnih šampionov. "Priznavamo, da smo zamudili prvo bitko," je ob predstavitvi poudaril evropski komisar za notranji trg Thierry Breton.

Ob tem v Bruslju izpostavljajo nujnost pravega ravnotežja med pretokom in široko uporabo podatkov ter ohranjanjem visokih varnostnih in etičnih standardov. "Z novimi tehnologijami ne smejo priti nove vrednote," je opozorila izvršna podpredsednica za digitalne teme Margrethe Vestager.

Visoke varnostne in etične standarde želi Evropska unija zagotoviti na celotnem področju digitalnih tehnologij, še zlasti pa na področju umetne inteligence, ki radikalno spreminja način komuniciranja, življenja in dela, medtem ko internet svet (IoT - Internet of Things) povezuje na nov način in zbira vedno več podatkov.

Von der Leynova si želi zaupanja v umetno inteligenco

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je na predstavitvi navedla izraelskega zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija iz njegove svetovne uspešnice 21 naukov za 21. stoletje – da so bili ljudje vselej boljši pri izumljanju orodij kot pri njihovi modri uporabi. Ključno je zagotoviti zaupanje ljudi v umetno inteligenco, je poudarila.

Digitalni sveženj je sestavljen iz treh delov: splošnega sporočila o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope, bele knjige o umetni inteligenci, s katero je komisija šele sprožila 12-tedensko posvetovanje o ureditvi tega področja, ter strategije o izboljšanju dostopa do množičnih podatkov in njihove uporabe.

Von der Leynova poudarja, da ne govorimo dovolj o tem, kako lahko umetna inteligenca izboljša naše življenje, na primer z boljšo diagnozo v zdravstvu, robotskimi kirurškimi posegi, usmerjenim kmetovanjem, s katerim lahko zmanjšamo uporabo pesticidov, in pametnim ogrevanjem stavb, s čimer lahko privarčujemo energijo.

Ali je prepoznavanje obrazov upravičeno in kdaj?

Sorodna novica Veliki evropski brat se prebuja - "Obraza ne moremo zamenjati"

Eden izmed najbolj spornih elementov umetne inteligence je tehnologija za prepoznavanje obraza. Margrethe Vestager je opozorila, da sta uporaba te tehnologije zasebno za zagon pametnega telefona ali uporaba v javnem prostoru za preverjanje potnikov dve popolnoma različni stvari ter da bo ureditev tega področja eno ključnih vprašanj v 12-tedenski javni razpravi.

Prepoznavanje obraza za biometrično identifikacijo na daljavo je trenutno z uredbo EU-ja o varstvu osebnih podatkov (GDPR) prepovedano in se lahko uporablja le v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih. Komisija želi sprožiti široko razpravo o tem, katere okoliščine lahko upravičijo izjeme pri uporabi.

Deljenje in boljše izkoriščanje množičnih podatkov

Ključno je zagotoviti zaupanje ljudi v umetno inteligenco, je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto: EPA
Ključno je zagotoviti zaupanje ljudi v umetno inteligenco, je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto: EPA

Drugi ključni del strategije je izboljšanje uporabe množičnih podatkov. Večina zbranih podatkov se zdaj ne uporablja, zaradi česar ostaja neizkoriščen ogromen potencial, je opozorila predsednica komisije. Namen je vzpostaviti posebne podatkovne prostore, kjer se podatki ne bodo le shranjevali, temveč tudi delili in tako prispevali k inovacijam na različnih področjih.

V Bruslju izpostavljajo, da želijo z digitalno strategijo vzpostaviti ekosistem zaupanja in ekosistem odličnosti. Temeljno načelo pri urejanju področja umetne inteligence mora biti po navedbah bruseljskih uradnikov, da morajo biti pravila sorazmerna s tveganji – več tveganj torej pomeni strožja pravila in obratno. Drugo načelo je združevanje sil.

Boj proti dezinformacijam na družbenih omrežjih

V prihodnjih mesecih bo komisija predlagala tudi zakonodajo za delovanje tehnoloških velikanov v EU-ju. Velikim ameriškim tehnološkim podjetjem grozijo ostrejša pravila in kazni, če ne bodo ustrezno ukrepala proti sovražnemu govoru in dezinformacijam.

Komisarka Vera Jourova se je pred kratkim v Bruslju srečala z ustanoviteljem in izvršnim direktorjem Facebooka Markom Zuckerbergom, s katerim sta razpravljala o vlogi Facebooka pri preprečevanju dezinformacij in vmešavanju v volitve ter boju proti sovražnemu govoru. Komisarka je Zuckerberga pozvala k spoštovanju evropskih pravil in prevzemu odgovornosti.