"Davek na premoženje sovpada s principom nacionalne odgovornosti, skladno s katero so za obveznosti nacionalne vlade bolj kot druge države odgovorni domači davkoplačevalci," so prepričani v Bundesbank.

O tovrstnem premoženjskem davku je sicer oktobra lani razpravljal že Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je izračunal, da bi moralo 15 evrskih držav za znižanje javnega dolga na raven iz leta 2007 gospodinjstva obdavčiti po 10-odstotni stopnji.

Ukrep primeren le za določene države
Nemški inštitut za ekonomske raziskave Ifo je recimo leta 2012 izračunal, da bi z 10-odstotnim davkom na zasebno premoženje v največjem gospodarstvu v evrskem območju zbrali okoli 230 milijard evrov. Izračunov za ranljive evrske države pa zaradi pomanjkljivih podatkov ni podal.

A v Bundesbanki so proti temu, da bi takšen davek luč sveta ugledal tudi v Nemčiji. Kot so dejali, bi namreč škodil gospodarski rasti.

Krizni davek v Sloveniji
Očitno se jim zdi ukrep primernejši za evrske države, kot so Irska, Grčija, Španija, Italija, Ciper in Portugalska. Te so z nedavnimi reformami in drugimi ukrepi sicer izboljšale pogoje za vzdržno gospodarsko rast, a imajo še vedno visoke javne dolgove, so pojasnili v banki.
O podobnem premoženjskem davku smo pred časom razmišljali tudi v Sloveniji. Krizni davek bi se, če bi bil sprejet, nanašal na obdavčitev dohodkov prebivalstva za obdobje enega leta.