Ta je doslej znašal 38 odstotkov BDP-ja, kar nas uvršča v povprečje Evropske unije. Vendar pa ta primerjava še ne upošteva zadnjih zvišanj davkov, od DDV-ja do nepremičninskega.

Delež davčne obremenitve v BDP-ju se je tako lani kot tudi letos v prvem polletju zvišal glede na primerljivo obdobje. Toda kljub temu je prihodkov manj, opozarja namestnica generalne direktorice Statističnega urada RS Karmen Hren. "Čeprav pa nominalna obremenitev oziroma prihodki od davkov in socialnih prispevkov padajo."

V prvem polletju so bili prilivi od davkov približno na lanski ravni kljub nekaterim novim davkom: "Ker so bili uvedeni nekateri novi davki, na primer določene okoljske dajatve, dodatni davek od vodnih plovil, določene koncesije za študentsko delo, pa tudi davek na finančne storitve. Po drugi strani pa je za letošnje leto značilno precej intenzivno padanje prihodkov od socialnih prispevkov."

Ko se primerjamo z drugimi evropskimi državami, podatki kažejo, da je poraba bolj obdavčena od evropskega povprečja. "To po eni strani odraža višino davčnih stopenj, po drugi strani pa učinkovitost sistema pobiranja davka na dodano vrednost, za katero mi ocenjujemo, da je še vedno sorazmerno precej dobra," dodaja Hrenova.

Na vrhu lestvice v zgornjem delu so še socialni prispevki, ki jih plačujejo zaposleni, medtem ko je izkupiček od premoženjskih davkov skromen. Vendar pa se bo Slovenija tudi tu odlepila z dna z novim nepremičninskim davkom, ki bo pomenil nove proračunske prilive. Ali bomo po skupni obdavčitvi nad povprečjem Evropske unije, pa bo odvisno tudi od tega, kako bodo z davki ravnale druge evropske države. Čeprav je za nas pravzaprav pomembnejše vprašanje, ali bomo zaradi višjih davkov deležni tudi boljših storitev.

Zdenka Bakalar, Radio Slovenija, Dogodki in odmevi