Erhard Busek je bil med letoma 2002 in 2008 posebni koordinator Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Foto: EPA
Erhard Busek je bil med letoma 2002 in 2008 posebni koordinator Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Foto: EPA
Kosovski Srbi
Vplivni avstrijski politik zatrjuje, da so največja srbska ovira na poti v EU incidenti na severu Kosova, ne pa nepriznanje Prištine. Foto: EPA

Nekdanji posebni koordinator Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo je v pogovoru za srbsko televizijo B92 poudaril, da bi bilo pričakovati kaj takšnega v tem trenutku "iluzorno".

"Vemo, da gre pri vprašanju Kosova za dolgotrajen proces," je dejal avstrijski politik Busek. A je vendarle odločitev Srbije, da se ne odreče resoluciji VS-ja ZN-a 1244, s katero se je vzpostavila mednarodna misija na Kosovu, označil za "napako", saj Srbija s tem po njegovem mnenju ne bo ničesar dosegla.

Na opombo, da več kot pol sveta ne priznava neodvisnosti Kosova, je Busek odgovoril, da za regijo "ni pomembno, če Fidži ne prizna Kosova". Ni pa odgovoril na vprašanje, ali je pomembno, da neodvisnosti Kosova ne prizna nekaj vodilnih svetovnih gospodarstev.

Avstrijci proti zaradi incidentov na S Kosova
Sicer pa je Busek, ki je pred dvema letoma vztrajal, da delitev Kosova ni mogoča, spremenil svoje mnenje in zdaj meni, da bi bila to sprejemljiva možnost. Prav tako meni, da bi to bilo lahko sprejemljivo za Evropsko unijo, a predlog zavračajo Washington, Beograd in Priština.

Avstrija naj bi imela ob Nemčiji največ pripomb glede podelitve statusa kandidatke za članstvo v EU-ju Srbiji, zaradi česar je vrh EU-ja prejšnji petek to odločitev preložil na februar. Razlog naj bi bil predvsem v tem, da Srbija ni prekinila incidentov na severu Kosova, pri čemer so bili ranjeni predvsem avstrijski in nemški vojaki mednarodnih sil Kfor.

Srbi zavračajo posredno priznanje
Poleg tega pa naj bi od Srbije zahtevali, da se odreče resoluciji 1244 v delu, ki govori o predstavljanju Kosova na mednarodnih srečanjih. V skladu z resolucijo 1244 naj bi namreč Kosovo lahko zastopala le misija ZN-a na Kosovu (Unmik). Če bi se odrekli tej zahtevi iz resolucije, bi po mnenju Beograda posredno priznali Kosovo, kar pa je za Srbijo nesprejemljivo.

Srbski predsednik Boris Tadić in predstavniki srbske vlade so v četrtek poudarili, da bo Srbija vztrajala pri omenjeni resoluciji, in zavrnili možnost, da bi se ji v dialogu s Prištino lahko odpovedala.

Berisha: Združitev z Albanijo ni možnost
Teme Kosova se je v petek dotaknil albanski premier Sali Berisha, ki je izpostavil, da združitev Kosova z Albanijo ni možnost, o kateri bi razmišljali. Menil je, da je integracija v EU brez sprememb meja v najboljšem interesu za Albanijo in za Kosovo. "Projekt združevanja Albancev je projekt integracije v EU in zagotavljam, da jim bo, ko bodo Albanci v Albaniji in na Kosovu dosegli standarde članic EU-ja, bolje kot kadar koli v zgodovini," je dejal Berisha. Ohranitev zdajšnjih meja pa je označil tudi za nacionalni interes Albanije.