Herman Van Rompuy je posvaril, da si moramo skupaj prizadevati za preživetje območja evra, saj bo le v tem primeru preživela tudi Evropska unija. Prepričan je, da bo Unija krizo premagala, čeprav krize, ki se je začela z "grško krizo", še ni konec. "Samo preberite današnje časnike," je dejal. Ti poročajo o velikih fiskalnih težavah Irske in Portugalske. Prva je pod pritiskom, naj zaprosi za pomoč držav evroobmočja, druga pa sama pravi, da bo to morda morala storiti. Pred pol leta je Unija priskočila na pomoč Grčiji.

Predsednik Evropskega sveta je pohvalil "politični pogum" voditeljev članic EU-ja, ki v teh težkih kriznih časih uveljavljajo boleče varčevalne ukrepe, čeprav se zavedajo tveganja, da morda ne bodo znova izvoljeni. Ob tem je opozoril na "vzpon populizma", proti kateremu se je po njegovih besedah treba boriti.

O propadlih pogajanjih o proračunu EU-ja za prihodnje leto, prvih po uveljavitvi lizbonske pogodbe, je dejal, da mora biti Unija zelo previdna glede spreminjanja načina financiranja proračuna, ki se zdaj napaja v glavnem iz bruto nacionalnih prihodkov držav članic, kar izraža njihovo sposobnost plačevanja. Z uvedbo kakršnega koli evropskega davka bi se to po njegovih besedah spremenilo, rezultat te spremembe pa je lahko "manj solidarnosti".

Glede pristopnih pogajanj s Turčijo je menil, da se bo šele na koncu pogajanj videlo, kakšen odnos bo EU vzpostavil s to državo. Tokrat je bilo prvič, da je visoki predstavnik institucije unije jasno nakazal možnost, da Turčija morda ne bo postala polnopravna članica unije. Doslej sta tako stališče jasno izražali predvsem Francija in Nemčija.

"EU nekaj konkretnega, kar je mogoče kritizirati"
O vprašanju odnosa med institucijami in državljani EU-ja je nekdanji premier trenutno predsedujoče Uniji Belgije dejal, da je "eden od problemov Evropske unije danes ta, da je preblizu državljanom", in pojasnil, da je bila Unija prej abstraktna ideja, ki je odpirala prostor idealizaciji, zdaj pa je nekaj zelo konkretnega, kar je lahko kritizirati.