Zunanji ministri so v Bruslju razpravljali o ponovni celoviti vzpostaviti pomorske operacije Sofija in drugih ukrepih v podporo miru v Libiji.

Za Slovenijo in celotno Evropsko unijo je po Cerarjevih besedah izjemno pomembno, da se zagotovi trajno premirje in začne mirovni proces, za kar je nujno najprej ustaviti dotok orožja iz različnih delov sveta in tako preprečiti možnost za nadaljnje spopade, ki krepijo trgovino z ljudmi in orožjem, teroristično grožnjo in nezakonite migracije.

V tem kontekstu je izjemno pomembno čim prej nadgraditi operacijo Sofija v Sredozemlju, tako da bi EU prispeval svoje dejavnosti za preprečevanje trgovine z orožjem tako po morju kot po zraku, je pojasnil minister.

Italija se strinja z okrepljeno vlogo operacije

Operacija Sofija je bila vzpostavljena leta 2015, vodi pa jo Italija. A prav Italija je njen obstoj postavila pod vprašaj zaradi izkrcavanja prebežnikov, ki so jih v okviru operacije rešili v Sredozemlju.

Rešene prebežnike so izkrcavali v italijanskih pristaniščih, čemur je prejšnja vlada Lige pod vodstvom Mattea Salvinija in Gibanja petih zvezd ostro nasprotovala. Marca lani so članice zato prekinile nadzor z ladjami in okrepile nadzor zračnega prostora, s čimer so operacijo močno ohromile.

Cerar poudarja, da se je danes tudi Italija strinjala z okrepljeno in nekoliko spremenjeno vlogo operacije.

Cerar: "Prizadeval si bom, da bomo zraven"

Slovenija je v operaciji pripravljena sodelovati v skladu s svojimi zmožnostmi. Cerar pojasnjuje, da je Slovenija prepoznana kot zanesljiva in verodostojna partnerica. Ob tem poudarja, da mora biti tudi v prihodnje vselej v prvih vrstah tistih, ki si prizadevajo za spoštovanje mednarodnega prava. "Prizadeval si bom, da bomo zraven. Kako, je pa vprašanje pristojnih ministrstev, obrambnega in drugih," je dodal.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je že ob prihodu na zasedanje poudaril, da je Sofijo treba oživiti. Operacija deluje v mednarodnem morju, ne pa tudi v libijskih ozemeljskih vodah, kar je bilo sicer dolgoročno predvideno ob njeni vzpostavitvi. Za ta korak potrebuje EU povabilo libijskih oblasti oziroma resolucijo Združenih narodov.

Poleg temeljne naloge uničenja poslovnega modela tihotapcev prebežnikov in trgovcev z ljudmi v južnem osrednjem Sredozemlju ima še dve podporni nalogi, ki sta usposabljanje libijske obalne straže in mornarice ter pomoč pri uresničevanju embarga ZN-a na orožje na odprtem morju pred libijsko obalo.

Konec Salvinija, nov začetek Sofije

"Salvinija ni več. Znova moramo vzpostaviti Sofijo," je ob prihodu na zasedanje poudaril luksemburški zunanji minister Jean Asselborn. Ministri razpravljajo tudi o drugih korakih EU-ja v podporo mirovnemu procesu, dogovorjenemu na nedeljski konferenci v Berlinu, kjer so se udeleženci, med njimi tudi Rusija in Turčija, zavezali k spoštovanju embarga ZN-a na orožje in ustavitvi vojaške podpore vojskujočim se stranem v državi.

Libijski premier Fajez Al Saradž uživa podporo ZN-a in turških sil, njegov tekmec, odpadniški general Kalifa Haftar pa podporo Združenih arabskih emiratov, Rusije in Egipta. Kaos v Libiji sicer vlada vse od strmoglavljenja dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011.

V Maliju osem slovenskih inštruktorjev

Omenja se tudi možnost napotitve mednarodnih vojaških sil v državo in imenovanje posebnega odposlanca EU-ja za Libijo. Cerar je v kontekstu Libije poudaril tudi skrb vzbujajoče razmere v Sahelu, še zlasti v Maliju, kjer Slovenija sodeluje v misiji EU-ja z osmimi inštruktorji. Če se bo misija širila, je treba slovensko sodelovanje v njej na novo oceniti z varnostnega in drugih vidikov.