Ciprski predsednik naj bi prepričeval Bruselj za omilitev pogojev za sprejem finančne pomoči, s katerimi bi male varčevalce po žepu udarili s tri- in ne 6,75-odstotnim davkom, kot je bilo predvideno.

V ECB so, dokler bo struktura obdavčenja denarnih vlog taka, da bo Cipru uspelo z njo zbrati 5,8 milijarde evrov, pripravljeni na spremembo dogovora. S tem se strinjajo tudi v Nemčiji.

"Prilagoditveni program je stvar Cipra, ne trojke ali drugih vlad," je danes poudaril član izvršilnega odbora ECB Jörg Asmussen. "Če želi ciprski predsednik spremeniti strukturo davka na denarne vloge, je to v njegovih rokah. Zagotoviti mora le, da bo zbrana vsota enaka dogovorjeni," je dodal.

Vse alternative davku na bančne depozite bi bile za Ciprčane veliko veliko slabše, so opozorili viri pri EU-ju. Na potezi je Ciper, ki mora sam odločiti, kako bo porazdelil davek, da bo zbral 5,8 milijarde evrov; dokler bo finančni učinek enak, so spremembe dogovora evroskupine sprejemljive, so še pojasnili viri.

Ciprski poslanci bodo o tem, ali bo država sprejela posebne ukrepe, ki jih za 10 milijard evrov od nje zahtevajo evrska skupina, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad, odločali na nujni seji v torek.

Prvotni ukrepi predvidevajo uvedbo posebnega enkratnega davka na bančne depozite, in sicer 6,75 odstotka za depozite, nižje od 100.000 evrov, in 9,9 odstotka za depozite, višje od 100.000 evrov. V zameno pa naj bi varčevalci dobili delnice v svoji banki v enaki vrednosti davka.

Med drugim ciprske banke svojim varčevalcem, ki bodo obdržali depozite še dve leti, ponujajo obveznice podjetij, ki pridobivajo zemeljski plin.

Ciper je leta 2011 pod Sredozemskim morjem odkril od pet do osem bilijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, a ima pri pravicah za njegovo črpanje težave s Turčijo.

Nov predlog, trije obdavčitveni razredi
Verjetno ne samo zaradi odziva zaskrbljenih Ciprčanov, ki so začeli z bančnih avtomatov dvigovati denar, ampak tudi zaradi kritik, da so predlagani davčni ukrepi nepravični, saj bodo po žepu udarili predvsem male varčevalce, naj bi se v noči na ponedeljek ciprski predsednik Nicos Anastasiades z Brusljem pogajal o znižanju ukrepov.

Po poročanju francoske agencije AFP bi se lahko zgodilo, da bodo pri uvedbi davka upoštevali tri razrede, ki zajemajo bančne depozite z manj kot 100.000 evri (3-odstotni davek), med 100.000 in 500.000 evri (10-odstotni davek) ter več kot 500.000 evrov (12-odstotni davek).

Bankrot ali izhod iz evroobmočja
O sprejemu ukrepa bi sicer morali ciprski poslanci odločati že včeraj, a je Anastasiades glasovanje zaradi prenizke podpore prestavil na danes. Njegova stranka Disy ima v 56-članskem parlamentu (+ trije opazovalci) le 20 poslanskih sedežev, kar je premalo za potrditev ukrepa, ki je po njegovem mnenju nujen.

Anastasiades, ki je stanje v državi označil kot najslabše po letu 1974, ko so državo napadli Turki, je dejal, da je najslabši mogoči izid bankrot ali pa izhod Cipra iz evroobmočja, "kar bi pomenilo resno razvrednotenje ciprske valute in državnega bogastva", je poročal Matjaž Trošt za Drugo jutranjo kroniko Radia Slovenije.

Ruska podjetja in vlagatelji tudi ob dve milijardi dolarjev
Nezadovoljstvo prihaja tudi iz tujine, predvsem iz Rusije. Po ocenah bonitetne agencije Moody’s so imele lani ruske banke za 12 milijard dolarjev depozitov na ciprskih bankah, depoziti ruskih podjetij pa so znašali 19 milijard dolarjev. Ruske korporacije in posamezni vlagatelji bi lahko zaradi novosprejetega davka izgubili tudi do dve milijardi dolarjev.

Ruski predsednik Vladimir Putin je predlog trojke označil kot "krivičen, neprofesionalen in nevaren", zato se je že sestal s svojimi svetovalci, ciprski finančni minister Mihalis Saris pa bo zaradi tega najverjetneje v prihodnjih dneh obiskal Moskvo, kjer bo po neuradnih informacijah skušal doseči dogovor o prestrukturiranju 2,5 milijarde evrov pomoči, ki jih je Rusija leta 2011 namenila Cipru.

Angela Merkel z ukrepom zadovoljna
Z ukrepom pa je na drugi strani zadovoljna nemška kanclerka Angela Merkel, ki ga je označila kot dobrega. "Menim, da bo s tem naša odločitev glede pomoči Cipru zagotovo lažja," je dejala.

Ciper namreč velja za davčno oazo in zatočišče t. i. pralcev denarja, zato naj bi ukrep zagotovil, "da bodo pri reševanju države sodelovali tudi ruski in drugi bogataši, ki so na otoku parkirali svoj denar", je še poročal Matjaž Trošt.

Deset milijard evrov pomoči pa bi otoško državico rešilo pred gotovim bankrotom, čemur je bila vzrok velika izpostavljenost predimenzioniranega bančnega sektorja in gospodarstva do obubožane Grčije.

Strah bank pred množičnim dvigovanjem denarja
Če bodo poslanci predlog zavrnili, so banke že napovedale, da bodo zaprte tudi v torek, da bi se s tem izognile množičnemu dvigu denarja varčevalcev. V ponedeljek so sicer zaprte zaradi podaljšanega prazničnega konca tedna, saj je danes pravoslavni praznik zeleni ponedeljek.

Ciprske banke bodo ostale zaprte do četrtka, so sporočili s ciprske centralne banke. Na Cipru so se namreč, potem ko so v zameno za finančno pomoč pristali na uvedbo enkratnega davka na denarne vloge, zbali prenakazil v druge države.