Grški finančni minister Janis Sturnaras, evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn in ciprski finančni minister Michael Sarris. Foto: EPA
Grški finančni minister Janis Sturnaras, evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn in ciprski finančni minister Michael Sarris. Foto: EPA
Cipru deset milijard pomoči

Po desetih urah pogajanj so evrske države, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka s ciprsko stranjo dosegli politični dogovor. Pomoč bo znašala 10 milijard evrov, temelji pa tudi na izrednem davku na bančne vloge.

Čeprav je Ciper majhno gospodarstvo s skromnim BDP-jem, lahko kolaps njegovega predimenzioniranega bančnega sistema znova razplamti evrsko krizo. "Ciper je sistemskega pomena za evrsko območje," je poudaril tudi komisar Olli Rehn. Finančni ministri so zato o njem razpravljali vso noč in zgodaj zjutraj predstavili dogovor, ki terja izdaten prispevek varčevalcev ciprskih bank.
Iz evrskega sklada za stabilnost ESM bo Ciper povečini za banke in deloma za proračun dobil 10 milijard evrov posojil, nekaj bo predvidoma prispeval tudi Mednarodni denarni sklad, a kot je povedala direktorica Christina Lagarde, višina še ni znana. Program vključuje tudi podaljšanje ročnosti ruskega posojila Cipru.
Ključen element dogovora pa je poseben davek na bančne depozite, s katerim bodo čez noč obdavčili vse bančne depozite. Da bi preprečili izogibanje davku z begom kapitala oziroma dvigovanjem depozitov, bodo davek uvedli z zakonom, ki ga bo ciprski parlament predvidoma sprejel konec tedna in uveljavil že v ponedeljek. Davek bo za bančne vloge do 100 tisoč evrov znašal 6,75 odstotka, za večje od 100 tisoč pa skoraj 10 odstotkov. Ustrezen del sredstev bo od ponedeljka ostal zamrznjen in ga ne bo mogoče dvigniti s ciprskih bančnih računov.
"Razlog za uvedbo tega davka je posebnost ciprskega bančnega sistema, ki obsega 5-kratnik BDP-ja države, če upoštevamo še bančne podružnice v Grčiji pa 7-kratnik," pravi predsednik evrske skupine Jeroen Dijsselbloem. Skupno nameravajo z davkom zbrati 5,8 milijarde evrov. Jorg Assmusen izpostavlja, da gre za ukrep, ki zajame tudi nerezidente. Z njim tako odgovarjajo tudi na očitke, da s pomočjo Cipru rešujejo premoženje, ki so ga ruski in drugi oligarhi skrivali v davčni oazi.
Program pomoči Cipru nalaga bančno reformo, privatizacijo, strukturne ukrepe.
Iz Bruslja, Erika Štular, Radio Slovenija

Cipru deset milijard pomoči