Doslej je namero za prošnjo kot prva izrazila Italija, podrobnejša prošnja države se pričakuje v prihodnjih dneh, so sporočili iz Evropske komisije.

Iz evropskega solidarnostnega sklada lahko države črpajo pomoč v primeru naravnih nesreč, kot so poplave, gozdni požari, potresi, nevihte in suša. Pred kratkim je Unija v odzivu na pandemijo uporabo sklada razširila, tako da lahko članice od 1. aprila za pomoč zaprosijo tudi za nujne primere na področju javnega zdravja.

Članice, ki jih je pandemija prizadela najbolj, bodo imele v okviru tega sklada letos na voljo 800 milijonov evrov. Pomoč, ki je lahko retroaktivna, naj bi bila namenjena nujnim, takojšnjim ukrepom, na primer zagotavljanju zdravstvene pomoči, nabavi medicinske opreme, pomoči ranljivim skupinam, zamejevanju širjenja virusa in krepitvi pripravljenosti.

Komisija bo prošnje zbirala do 24. junija, nato pa jih bo preučila skupaj – v enem svežnju. Tako naj bi zagotovila čim pravičnejšo porazdelitev razpoložljivih sredstev. Na podlagi tega bo pripravila predlog za finančno pomoč, ki ga bosta morala potrditi Svet EU-ja in Evropski parlament.

Zaradi krize hitrejši postopki

V komisiji ocenjujejo, da je denar mogoče pričakovati po poletju. Običajno odobritev traja bistveno dlje, a je zaradi izrednih okoliščin pričakovati hitrejšo obravnavo.

Tudi zakonodajni sveženj ukrepov, ki so med drugim omogočili razširitev uporabe sklada, je bil sprejet v 14 dneh, medtem ko bi v normalnih okoliščinah postopek trajal šest mesecev.

Unija je solidarnostni sklad ustanovila kot odgovor na hude poplave v Srednji Evropi leta 2002. Od takrat so ga evropske države uporabile še ob osemdesetih primerih katastrof. Podporo v skupni višini več kot pet milijard evrov je prejelo 24 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija.