Dežulović, letnik 1964, soustanovitelj legendarnega hrvaškega tednika Feral Tribune (1993), kolumnist, tudi ljubljanskega Dnevnika, in pisatelj ima specifičen način gledanja na dnevno politiko in širša družbena dogajanja. Lucidna kritičnost, zabeljena s ščepcem cinizma in obilo humorja, je značilna za vsa njegova besedila. Dežulovićev pogled na politiko verjetno najlepše ponazori naslov knjige, ki jo je souredil leta 1999: Greatest Shits: antologija sodobne hrvaške neumnosti, v kateri so zbrane številne izjave hrvaških politikov in intelektualcev v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Naš sogovornik, prvi hrvaški novinar, ki je leta 1991 prišel v oblegani Vukovar in preživel, nima iluzij o EU-ju, po njegovem mnenju pa jih nimajo niti hrvaški državljani na splošno. Ti po vstopu v Unijo ne bodo pretirano neprijetno presenečeni, ko bodo ugotovili, da ima tudi "visoko dizajnirana Evropa svoje male, umazane naciste, fašiste in šoviniste", je dejal v intervjuju za naš portal. Še bolj kritičen je do Hrvaške, za katero pravi, da je zgodovinsko zafrustrirana in da bi jo bilo najbolje zrušiti ter zgraditi na novo.

Evropska unija je predvsem v državah zunaj nje tradicionalno videna kot prostor napredka, v katerem je nacionalizem stvar preteklosti. Ali bo ena izmed posledic vstopa Hrvaške v Unijo tudi sprememba takšnega videnja pri hrvaških državljanih?
Seveda bodo spremembe, tako kot bodo spremembe v vseh videnjih Evrope od znotraj, ko ta ne bo več urejena arkadija blaginje, bogastva in človekovih pravic iz politične mitologije. A nisem prepričan, da bodo Hrvati pretirano neprijetno presenečeni, ko bodo odkrili, da ima tudi visoko dizajnirana Evropa svoje male, umazane naciste, fašiste in šoviniste ter da v nekaterih državah dobivajo odstotke, o katerih lahko jezna hrvaška desnica le sanja. S tega vidika je Hrvaška pravzaprav evropska avantgarda, Evropa pa kot iz tistega vica, ko gastarbajter Mujo piše svojim, da so Švedi dvajset let za nami, saj jim gre še vedno dobro.

Z vstopom v Unijo Hrvaška izgublja tudi del suverenosti, z morebitnim vstopom v evroobmočje pa jo bo izgubila še več. Glede na to, da so se več kot dvajset let na temelju domovinske vojne ustvarjali miti o hrvaški samostojnosti in neodvisnosti, kako bo politiki uspelo spraviti ta dva koncepta?
Z izgubo famozne suverenosti evrofobi Hrvate strašijo že več kot dvajset let, čeprav je paradoksalno mogoče najpomembnejše to, da bodo Hrvati realno ravno v EU-ju dobili nekakšno suverenost. Zadnjih dvajset let je bila namreč Hrvaška nekakšen "self-service" za raznovrstne lopove, provincialna samopostrežna trgovina državne suverenosti, iz katere je vsak odnašal, kar in kolikor je hotel, od velikih korporacij in bank do vsakega tretjerazrednega tajkuna in politika, medtem ko bo morala v Evropi ta samopostrežna vendarle izdajati račune. Hrvaška suverenost v akcijski prodaji bo morala, jebi ga, imeti deklaracijo. V takšni Evropi bo Hrvaška neodvisna točno toliko kot Slovenija ali Malta, torej približno za toliko bolj neodvisna kot danes.

Kakšne spremembe ste opazili na Hrvaškem v procesu vključevanja v EU?
Kozmetične. Hrvaška je malo očiščena z domestosom in sesalcem, zamenjani so stari, dotrajani zakoni in uvedene so davčne blagajne, a za vsebinske spremembe bo vseeno potrebno malo več. Če vprašate mene, bi jo bilo najbolje zrušiti in zgraditi na novo, a bojim se, da se stanovalci s tem ne bi strinjali.

Vstop Slovenije in Hrvaške v Unijo se predstavlja kot dokončni konec političnih izigravanj zaradi mejnih nesporazumov. A če Slovenija pade v še večje gospodarske težave in postane popolnoma odvisna od Bruslja in njegovih pogojev ter če se nekaj podobnega zgodi Hrvaški, se bomo vsi z nostalgijo spominjali let skoraj vojnega stanja na meji med dvema državama.
Mogoče vi, za Hrvaško pa nisem prepričan. Mi smo že dolgo odvisni od evropskih sil in naša nostalgija za leti vojnega stanja na hrvaško-slovenski meji bo povsem drugačne narave: ne kot spomin na suverenost, temveč kot spomin na čas, ko smo se z nekom iz Evrope sploh še lahko bodli.

So zaradi vstopa Hrvaške v Unijo obetajo tudi spremembe v odnosih s Srbijo, ali pa vstop ne bo imel vpliva na tem področju?
Tudi če se bodo spremembe zgodile, se bodo zaradi lepe priložnosti, da se majhna, nepomembna in zgodovinsko zafrustrirana Hrvaška prvič v zgodovini Srbiji vsili od zgoraj, zaščitniško, prav tako, kakor se je piemontska Srbija vsiljevala nam pred točno stotimi leti. A bojim se, da je majhna, nepomembna Hrvaška tako zgodovinsko zafrustrirana, da ne bo izkoristila niti te redke zgodovinske možnosti: da s Srbijo vzpostavi dober odnos, pa čeprav bi bil pokroviteljski ali iz terapevtskih razlogov. Da odnos s Srbijo torej sploh vzpostavlja, ne pa, da nam jih vzpostavljajo drugi.

V času balkanskih vojn ste poročali z bojišč. To je že nekaj časa za nami, čeprav dogodki - posebno v Grčiji pa tudi drugih evropskih državah - kažejo na to, da poteka danes neka nova vojna na drugačnih bojiščih.
Zadnje balkanske vojne so bile zadnja priložnost, da smo bili na evropskih tleh priče klasični vojni, z rovi, topništvom, letalstvom, kalašnikovkami, taborišči in množičnimi grobišči. Živimo v družbi in času, v katerih se svoboda ne meri s kvadratnimi kilometri. Sledijo vojne za svobodo človeka, ne za svobodo naroda, čakajo nas vojne za svobodo ljudi, ne mest, rek, gora, modrega morja, zlatega žita in drugih surovin iz 19. stoletja.

Zdi se, da postaja Hrvaška tem bolj konservativna postaja, čim bližje Uniji je. Medtem ko je Francija kljub močnemu nasprotovanju dela prebivalstva in Katoliške cerkve priznala enakopravnost istospolne skupnosti, se na Hrvaškem odpira možnost diskriminacije na ustavni ravni.
Hrvaška ni nič bolj konservativna kot pred dvema ali dvajsetimi leti, a takrat ni bilo takšnih testov. Ne mislite, da bi bila v Tuđmanovi klerofašistični Hrvaški sploh mogoča parada ponosa, kaj šele razprava o istospolnih porokah. Hrvaška je bila konservativna, je in bo še dolgo. To, da je videti, da gre nazaj, pa je optična prevara, do katere prihaja, ker se svet okrog nje premika.

Bo vstop Hrvaške v Unijo vplival na vsebino vaših kolumn o dogajanjih na Hrvaškem?
Ne bistveno. To bo še dolgo časa tesna balkanska vukojebina, brez skrbi.

Glede na to, da se Hrvaška vključuje v širši politični prostor, bo pogosteje predmet izjav tujih politikov. Ali razmišljate o nadaljevanju knjige Greatest shits?
Ne, čeprav bi bilo zanimivo narediti antologijo evropske politične neumnosti. Slaven je tisti Einsteinov rek o brezmejnosti vesolja in neumnosti, a spomnil bi, da je v nasprotju z vesoljem ali človeško neumnostjo samo združena Evropa dokazano brez meja.