Finančni ministri EU-ja so na sestanku v Bruslju, ki se ga je udeležil tudi slovenski minister Andrej Bajuk, po besedah predsedujočega luksemburškega premierja Jeana-Clauda Junckerja precej zbližali stališča.

Po njegovih besedah še vedno obstajajo določena razhajanja o reformi temeljnega mehanizma za zagotavljanje trdnosti evroobmočja, vendar pa so se ministri v večini točk strinjali. Je pa Juncker spet opozoril, da reforma ne bo zadela pravice Evropske komisije, da sproži pobudo za postopek proti članici, ki krši dogovor o največji višini proračunskega primanjkljaja.

Največja razhajanja med članicami se pojavljajo pri definiciji natančnih meril za presojo proračunskih kršilk. Po mnenju Junckerja morajo biti kriteriji natančno določeni, zagotovljena pa mora biti tudi enakopravna obravnava držav članic.

Diplomatski viri so pojasnili, da je na pogajanjih odprtih še kakšnih deset točk, med drugim tudi natančna definicija "državam prilagojenih srednjeročnih
ciljev", kjer naj bi se upoštevalo tudi javni dolg držav in njihov potencial za rast.

Po besedah slovenskega finančnega ministra Andreja Bajuka bi moral Pakt stabilnosti in rasti pri doseganju srednjeročnega cilja, ki je uravnotežen proračun, upoštevati specifike posameznih držav članic in ne od vseh po avtomatizmu terjati znižanje strukturnega primanjkljaja za 0,5 odstotne točke letno.

Po mnenju Slovenije so nujne le minimalne spremembe pakta, saj gre za vprašanje verodostojnosti, je temeljno izhodišče ponovil Bajuk, ki se je v tej luči tudi zavzel za ponoven poziv vsem članicam k bolj strogemu spoštovanju načel in določb pakta.

Grčija prejela opozorilo
Finančni ministri so govorili tudi o reformi lizbonske strategije, finančni perspektivi in o pomoči jugovzhodni Aziji po nedavni naravni katastrofi.

Pred današnjim zasedanjem ministrov petindvajseterice so se v sredo zvečer v Bruslju tradicionalno sestali tudi finančni ministri 12 držav, ki so že uvedle evro.

Ministri so ob tem opozorili Grčijo, da mora do konca leta 2006 zmanjšati proračunski primanjkljaj pod dovoljeno mejo treh odstotkov BDP-ja, sicer ji grozijo ukrepi.