Predsednik Evropske centralne banke (ECB) je v Frankfurtu dejal, da nameravajo v okviru programa t. i. kvantitativnega sproščanja na sekundarnem trgu do konca septembra 2016 mesečno odkupiti za 60 milijard evrov obveznic v evrih, vsekakor pa bo banka to počela do takrat, dokler ne bodo na srednji rok videli vzdržne prilagoditve gibanja inflacije, ki bo skladna z njihovim ciljem, to je inflacije blizu, a pod dvema odstotkoma.

Italijan je dodal, da so se pogoji zadolževanja za podjetja in gospodinjstva občutno izboljšali, krepi pa se tudi povpraševanje po posojilih.

Prezgodaj za vprašanja o koncu programa
Ker ukrepi dajejo učinek, so se že pojavila ugibanja, da bi lahko ECB program odkupovanja obveznic zaključil predčasno. Draghija, ki je bil na to temo danes deležen več vprašanj, ta ugibanja presenečajo. "Program izvajamo šele en mesec. To je tako, kot da bi se po enem kilometru maratona vprašali, ali ga bomo končali," je bil slikovit. Prav tako se mu zdi prezgodaj razmišljati o morebitnih prilagoditvah oblike programa.

Pričakuje evropsko okrevanje gospodarstva
Draghi je spomnil, da se je bruto domači proizvod (BDP) v evrskem območju v zadnjem lanskem četrtletju na ravni trimesečja okrepil za 0,3 odstotka, zadnji podatki pa kažejo, da je evrsko gospodarstvo od konca lanskega leta dobilo dodaten zagon. "Pričakujemo, da se bo gospodarsko okrevanje postopno razširilo in okrepilo," je dejal.

A za to, da bi ukrepi denarne politike obrodili vse sadove, morajo svoj delež dodati tudi druge politike, je povedal Draghi in s tem ponovil že znano stališče. Izpostavil je, da je treba v več državah pospešiti izvajanje reforme trga dela in ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, rast pa morajo podpirati tudi fiskalne politike, a v okviru pakta stabilnosti in rasti.

"Zelo pomembno je razumeti, da so strukturne reforme naravno dopolnilo ukrepom denarne politike. Nekateri trdijo, da se zaradi naših ukrepov zmanjšuje pripravljenost držav za izvajanje reform. Mislim, da je obratno. Korist izvajanja obeh je jasna. Ni druge poti, kot da izvedemo strukturne reforme," je sporočil prvi mož osrednje denarne ustanove v evrskem območju.

Ključna obrestna mera ostala na 0,05 odstotka
Draghi je odgovarjal tudi na vprašanja o Grčiji, ki se z evropskimi partnerji še vedno pogaja o celovitem programu reform, vendar radovednosti predstavnikov sedme sile ni potešil. Spomnil je, da ECB deluje in bo vedno deloval na podlagi pravil in da so vsi ukrepi v pomoč Grčiji odvisni od njenega spoštovanja dogovorov in pogojev. "Odgovori na vsa ta vprašanja so povsem v rokah grške vlade," je sporočil Atenam. Špekulirati ni želel niti o morebitni delni plačilni nesposobnosti Grčije, češ da na to ne računa niti grška vlada.

ECB je ključno obrestno mero v evrskem območju sicer po pričakovanjih ohranil na rekordno nizki ravni 0,05 odstotka, kamor je zdrsnila septembra lani. Nespremenjeni ostajata tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti, ki jo je svet ECB-ja septembra lani znižal na minus 0,20 odstotka, in obrestna mera za mejno posojanje, ki je bila takrat znižana na 0,30 odstotka. Draghi je pojasnil, da obrestne mere na depozite ne bodo še dodatno znižali.