Na isti vrednosti kot do zdaj ostajata tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti, ki jo je svet osrednje bančne institucije lani septembra znižal na -0,20 odstotka, in obrestna mera za mejno posojanje, ki je bila takrat znižana na 0,30 odstotka.

Predsednik ECB-ja Maria Draghija je po današnjem zasedanju sveta ECB-ja v Nikoziji ocenil, da so pozitivni učinki januarja napovedanega odkupa že vidni, hkrati pa je znova opozoril, da so nujne tudi strukturne spremembe. Kot je znano, so program t. i. kvantitativnega sproščanja v strahu pred zdrsom območja v deflacijo in zaradi šibke gospodarske rasti napovedali januarja.

Kaj pomeni vzdržna prilagoditev?
Do konca septembra prihodnje leto naj bi ECB po načrtih vsak mesec odkupil za 60 milijard evrov obveznic držav in nekaterih drugih institucij. To bi skupaj pomenilo 1.140 milijard evrov. Če bo treba, bo ECB po Draghijevih besedah obveznice odkupoval tudi dlje, in sicer dokler ne bo videl vzdržne prilagoditve ravni inflacije, ki bo skladna s ciljem ECB-ja. To je inflacija blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma. Kaj točno pomeni izraz 'vzdržna prilagoditev', Draghi na novinarsko vprašanje ni želel natančno pojasniti. "To pomeni, kar pomeni," je dejal v svojem slogu.

Italijan sicer že vidi pozitivne učinke januarske odločitve o kvantitativnem sproščanju. Pogoji na finančnih trgih so se izboljšali, zadolževanje za podjetja in gospodinjstva se je pocenilo, kreditna dinamika pa se krepi, je dejal in izrazil prepričanje, da bodo ukrepi, ki jih je sprejel ECB, prispevali k dodatnemu izboljšanju razmer v gospodarstvu.

A samo to po njegovem mnenju ne bo dovolj. "Da bi v celoti poželi sadove ukrepov naše monetarne politike, morajo odločno prispevati tudi druge politike. Glede na visoko strukturno brezposelnost, možnost nizke rasti v območju evra in ciklično okrevanje ni pogojev za to, da bi zaspali," je opozoril prvi mož ECB-ja.

Draghi zavrnil očitke, da ECB ne pomaga dovolj Grčiji
Novinarji so sicer Draghiju več vprašanj kot glede programa odkupa zastavili glede Grčije in Cipra. ECB v okviru kvantitativnega sproščanja za zdaj ne bo kupoval grških in ciprskih obveznic, saj sta ti državi v programu pomoči, zato je treba za odkupovanje obveznic izpolniti nekaj pogojev. Med drugim je nujna pozitivna ocena pregleda njunih gospodarstev, ki se redno izvajajo v okviru programa pomoči, obveznice pa morajo imeti takšno bonitetno oceno, ki kaže, da so vrednosti papirji varni za nakup.

Glede Grčije je Draghi dejal, da so omejitev za izredno likvidnostno pomoč grškim bankam dvignili za 500 milijonov evrov, zavrnil pa je tudi očitke, da ECB ne bi dovolj pomagal Grčiji. Kot je dejal, so Atenam do danes posodili 100 milijard evrov. "Iz tega lahko razumemo, da je ECB centralna banka Grčije. Je pa tudi centralna banka vseh drugih evrskih držav in je institucija, ki temelji na pravilih," je poudaril.

Kot je dejal, je grški bančni sistem solventen in lahko zagotavlja denar podjetjem. "Pomembno je, da ohranimo to solventnost," je povedal in opozoril, da je to predpogoj za koriščenje izredne likvidnostne pomoči bankam. "Komunikacija je zelo pomembna," je Atenam sporočil Draghi in dodal, da sicer lahko pride do nemira na trgih in ustavitve uporabe obveznic kot zavarovanja za posojila ECB-ja.

ECB je tak ukrep nedavno sprejel za Grčijo. Pravila ECB-ja namreč določajo, kakšno bonitetno oceno morajo imeti v najslabšem primeru obveznice, ki se uporabijo kot zavarovanje za posojila. Grške obveznice imajo slabšo oceno, a je ECB v preteklosti naredil izjemo. To izjemo je nedavno odpravil, o njej pa je pripravljen spet razmisliti, ko bodo lahko pozitivno ocenili verjetno uspešen pregled izvajanja grškega programa, je povedal Draghi.

Glede na lanski februar zdrs cen življenjskih potrebščin
Zadnji znaki kažejo, da bi grožnja podaljšanega obdobja deflacije v evrskem območju lahko pojenjala. Cene življenjskih potrebščin so se februarja na letni ravni znižale za 0,3 odstotka, potem ko so januarja upadle za 0,6 odstotka, brezposelnost pa je zdrsnila na najnižjo raven od aprila 2012.

A dejstvo je, da je raven inflacije oz. deflacije še vedno precej oddaljena od srednjeročnega cilja ECB-ja, brezposelnost je še vedno visoka, negotovost pa v zadnjih tednih spet povzroča tudi Grčija. Da bi ECB omilil napovedane ukrepe, zato ne gre pričakovati.