Prvi delovni dan leta na razvitih finančnih trgih ni bil pozitiven. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.363 točk) je v petek izgubil 0,4 odstotka, kar je predvsem posledica objave podatka, da je bila novembrska rast proizvodne dejavnosti v evrskem območju po anketi med 3000 nabavnimi menedžerji nižja od prve ocene. To bo še dodatno okrepilo pritiske na Evropsko centralno banko, da se po zgledu Feda, ki je to počel med letoma 2008 in 2014, končno odloči za kvantitativno sproščanje (QE), kot se strokovno imenuje program odkupovanja državnih obveznic.

Raje strukturne reforme kot QE
Guverner ECB-ja je v intervjuju za Handelsblatt spet posvaril pred nevarnostjo deflacije in poudaril, da je pripravljen na nadaljnje ukrepe za zagon evropskega gospodarstva. Očitno je vse nared, da bo ECB že na januarski seji (22. januarja) najavil QE. Pri tem se Draghi na kritike iz Nemčije ne meni dosti. Finančni minister Wolfgang Schäuble je bil za časnik Bild ob omembi odkupovanja obveznic zelo zadržan in je raje poudaril, da bi le strukturne spremembe prinesle spremembo na bolje. Tudi predsednik nemške Bundesbanke Jens Weidman ostaja skeptičen. Prepričan je, da je program QE morda deloval v ZDA in na Japonskem, ni pa nujno, da bo tudi v Evropi.

Zgodovinsko nizke donosnosti obveznic
Ker bi QE verjetno najbolj pomagal gospodarstvom z obrobja evra, kot so Grčija, Španija, Portugalska in Italija, so v petek delniški indeksi v omenjenih državah ubrali drugačno pot kot v New Yorku, Frankfurtu, Parizu in Londonu in krenili navzgor. Optimizem se je preselil tudi na obvezniške trge. Donosi desetletnih obveznic so večinoma na najnižji točki po uvedbi evra. To velja tudi za slovensko desetletno obveznico, ki trenutno prinaša le 2,04-odstotne obresti letno. Spomnimo, pred enim letom je bila donosnost skoraj sedemodstotna. Evro je padel na 1,2007 dolarja in mu grozi, da bo prvič po juniju zdrsnil pod mejo 1,20 dolarja.

Analitiki napovedujejo še eno pozitivno leto
V New Yorku se je leto 2015 začelo negotovo, tako da sta indeksa S & P in Nasdaq rahlo zdrsnila, Dow Jones pa je pridobil deset točk, a je na tedenski ravni izgubil 1,2 odstotka. Objavljenih je bilo namreč nekaj šibkih konjunkturnih podatkov, vključno z nepričakovanim novembrskim 0,3-odstotnim padcem potrošnje v sektorju gradbeništva. A zdi se, da se na Wall Streetu nihče ne boji večjih pretresov. Tamkajšnji analitiki napovedujejo še eno pozitivno leto. V anketi med 22 strategi je njihova povprečna napoved 8,2-odstotna rast indeksa S & P. Če se bo to res uresničilo, bo omenjeni newyorški delniški indeks letošnje leto končal pri 2.228 točkah. Mimogrede, v zadnjih treh letih je njegova vrednost poskočila za skoraj 64 odstotkov.

Izjemna rast Pivovarne Laško in Luke Koper
Na Ljubljanski borzi se je leto začelo negativno, prav vseeno pa bi bilo, če bi bil trg tudi v petek zaprt. Promet je bil namreč izredno nizek. S Krkinimi delnicami, ki so se pocenile za dva odstotka, na 58,40 evra, ga je bilo za 219 tisoč evrov, z vsega 11 tisoč evri pa sledijo delnice Luke (ob šestih sklenjenih poslih so se podražile za 1,5 odstotka) in Triglava. Lani je SBITOP pridobil 19 odstotkov. Dogajanje je narekovala predvsem privatizacija in prodaja podjetij. Vrednost delnic Pivovarne Laško, ki sicer ni v sestavi SBI-ja, se je povzpela za več kot 400 odstotkov, med blue čipi pa so največ, 140 odstotkov, pridobile delnice Luke Koper.