Evropska centralna banka je namreč sporočila, da bo od marca letos do septembra prihodnje leto vsak mesec odkupila za 60 milijard državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev. S tem bo krovna evropska banka povečala količino denarja v obtoku in znižala obrestne mere.

"Ključno pri tem ukrepu je, da bo koristil kreditno sposobnim, ampak v celoti gledano takšnih ni veliko," pravi komentator časnika Finance in finančni poznavalec Karel Lipnik in dodaja, da je bistvena razlika med tem in prejšnjimi ukrepi ECB-ja v tem, da so bili prejšnji namenjeni zgolj posojilojemalcem, a banke teh "poceni posojil niso pokupile, ker preprosto niso imele kam ta denar plasirati". "Zdaj pa se bo ta denar lahko zapravil oz. ga bodo banke lahko porabile, kjer koli bodo videle zaslužek," pojasnjuje.

Kaj bodo konkretne posledice ukrepa?
"Pričakujemo lahko višje tečaje delnic. Del tega bo šlo tudi v posojila, a ne smemo računati, da se bo to kaj dosti poznalo pri nas," pravi. Pozna pa se že pri zahtevani donosnosti obveznic nekaterih obveznic - predvsem pri irskih, italijanskih, španskih obveznicah gre za "izreden padec". Tudi donos do dospelosti slovenske desetletne obveznice je znova padel na rekordno nizko raven - ob 17. uri je na elektronski borzi MTS znašal 1,62 odstotka, kar je 0,18 odstotne točke pod izhodiščem in najmanj po vstopu v območje evra.

Slovenija, ki ima presežni primanjkljaj, si sicer po Lipnikovi oceni z ukrepom "ne more prav dosti pomagati", lahko pa najame cenejša posojila - prav najem posojil bo po njegovih napovedih namreč precej ugodnejši: "Obrestnih mer na trgu tako rekoč ne bo ali pa bodo minimalne." A Slovenija "ne more veliko od tega denarja porabiti za nove naložbe, ker mora prej urediti javne finance in zmanjšati svojo zadolženost", še poudarja.

Cenejše zadolževanje - če si lahko privošči dodatno zadolževanje
"Pri podjetjih so omejitve enake - ne bo se moglo zadolžiti, če je že zdaj preveč zadolženo. Bo pa lahko mogoče zaprosilo za reprogram posojil, se pravi, da se jim bo finančna obveznost zmanjšala," pravi Lipnik in dodaja, da bo ukrep podobno koristil le tistim posameznikom, ki so kreditno sposobni. "Če imaš redno službo, dokaj visoko plačo in veš, da bo tako prihodnjih pet let, lahko to priložnost izkoristiš in najameš posojilo za nov avtomobil, za stanovanje."

"Na ravni celotne Unije pa mislim, da je težava to, da je prezadolžena. In da se ta denar ali ne bo v celoti porabil ali pa bo šel v bolj špekulativne naložbe," skrbi Lipnika.

Poraba se bo okrepila le v stabilnih državah
ECB ob tem optimistično napoveduje, da se bo do konca leta inflacija zvišala na 0,7 odstotka, in nasploh računa, da bo ukrep povečal tudi povpraševanje. Lipnik pravi, da bo višina inflacije bolj odvisna od gibanja cen nafte. "Sicer pa da: v Nemčiji in še nekaterih bolj stabilnih državah, na primer Avstriji, bi se lahko povečalo povpraševanje. Ampak teh držav v Evropi je malo. Večina jih mora paziti na svoje javne finance, pa tudi prebivalci so še previdni, saj morajo paziti na svoje službe in se niso pripravljeni zadolževati. Tudi Nemci, pošteno povedano, se niso ravno pripravljeni zadolževati – in to se pozna pri tako rekoč vseh nakupih razen morda pri avtomobilih," sklepa Lipnik.

Posojila v frankih na kratek rok malce dražja
Ukrep pa kratkoročno ni nič dobrega prinesel tistim, ki imajo najeta posojila v švicarskih frankih. Jan Grižon, upravitelj premoženja pri NLB Skladih, je v Finančnih krivuljah na Valu 202 dejal: "Takoj po konferenci Maria Draghia je tečaj evra izgubil vrednost v primerjavi s švicarskim frankom, saj je potonil za cel odstotek. Nato se je sicer malo dvignil navzgor. Pričakovati je, da se bo evro še pocenil v primerjavi s švicarskim frankom. Varčevalcem, ki imajo kredit v švicarskih frankih, se bodo ta posojila na kratek rok najverjetneje še podražila." Evro je padel tudi v primerjavi z dolarjem, in sicer na 1,15.