Kot da centralne banke niso več pojem stabilnosti, ampak sejejo paniko na finančnih trgih. Neverjetna rast švicarskega franka je v četrtek marsikomu povzročila hude glavobole in s finančnega zemljevida izbrisala tudi nekatere sklade hedge. Upravitelj premoženja Marko Dimitrijevic, Švicar jugoslovanskih korenin, je s svojim najstarejšim skladom Everest Capital's Global Fund, v katerem je imel 830 milijonov dolarjev premoženja, stavil na padec franka in izgubil skorajda vse. Foto: Reuters
Kot da centralne banke niso več pojem stabilnosti, ampak sejejo paniko na finančnih trgih. Neverjetna rast švicarskega franka je v četrtek marsikomu povzročila hude glavobole in s finančnega zemljevida izbrisala tudi nekatere sklade hedge. Upravitelj premoženja Marko Dimitrijevic, Švicar jugoslovanskih korenin, je s svojim najstarejšim skladom Everest Capital's Global Fund, v katerem je imel 830 milijonov dolarjev premoženja, stavil na padec franka in izgubil skorajda vse. Foto: Reuters
Za Evropejce bodo počitnice v Švici odslej še dražje, na drugi strani pa bodo prebivalci Švice ob tako močnem franku raje nakupovali v tujini. Tudi zato je bilo v četrtek in petek veliko navala na švicarske menjalnice. Bilo je celo nekaj primerov, da je zmanjkalo evrov in dolarjev. Foto: Reuters
Newyorški delniški barometer Dow Jones je kljub več kot enoodstotni petkovi rasti zadnji teden izgubil 1,2 odstotka. Sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov se bliža vrhuncu. V tem tednu bodo bilance med drugim razgrnili pri podjetjih Morgan Stanley, IBM, American Express in Johnson & Johnson. Analitiki na Wall Streetu napovedujejo, da je bila rast dobičkov podjetij, vključenih v indeks S & P 500, v zadnjem lanskem četrtletju 3,5-odstotna. To je mnogo manj od pričakovanj pred dobrimi tremi meseci, ko so analitiki pričakovali enajstodstotno rast dobička. Foto: Reuters
Nafta je na tedenski ravni končno malce porasla, medtem pa je hud udarec doživel baker, ki se je zadnji teden pocenil za osem odstotkov in padel na petinpolletno dno. Od 5. decembra se je število naftnih vrtin v ZDA zmanjšalo za 209, na 1.366, kar je največji šesttedenski padec od začetka merjenja julija 1987. Samo zadnji teden so morali lastniki zapreti 55 vrtin. To dokazuje, kako Opec dobiva "boj" z ameriškimi črpališči. Foto: Reuters

Centralne banke praviloma preudarno odločajo o denarni politiki in več mesecev pripravljajo teren, preden javnost obvestijo o spremembah - razen v izjemnih trenutkih. Svež je spomin, kako je Ruska centralna banka ob koncu lanskega leta divje zvišala obrestno mero, da bi preprečila zlom rublja. In še bolj svež, kako je s sedeža Švicarske centralne banke ta četrtek ob 10.30 prišlo sporočilo, da se banka po dobrih treh letih odpoveduje politiki vzdrževanja tečaja franka nad mejo 1,20. Spet se je izkazalo, da dolgoročno nobena banka ne more kljubovati tokovom na denarnem trgu.

Za zgodovino: 30-odstoten premik
Devizni trgovci so samo odprtih ust spremljali, kako se frank krepi v primerjavi z evrom. Česa podobnega še nihče ni videl, saj se je za trenutek frank povzpel za 30 odstotkov, na 0,85 franka za evro, nato pa se spustil na pariteto z evrom. Na forexu so premiki, višji od odstotka, že nekaj posebnega, 30-odstoten premik med tako pomembnima valutama pa je preprosto nepredstavljiv. Številni so se spraševali, zakaj je Švica frank prepustila tržnim mehanizmom, saj je s tem pljunila v lastno skledo. Letošnja rast BDP-ja bo le polodstotna, in ne 1,8-odstotna.

Pozabili tudi na Christine Lagarde
Da se bo to zgodilo, ni nihče pričakoval. Celo direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde ni dobila nobenega klica prvega moža Švicarske centralne banke Thomasa Jordana. "Presenečena sem, da me niti poklical ni." Tudi Ewald Nowotny iz ECB-ja je potezo označil za presenetljivo. Pri ECB-ju o politiki odloča 25 članov, v Švicarski centralni banki le trije in očitno so delovali povsem izolirano. Nekdanji uradnik iz Bank of Englanda je eden redkih, ki je trojici stopil v bran. Pravi, da je treba kdaj v zameno za transparentnost tudi žrtvovati kakšno potezo.

QE bi dodatno okrepil pritisk na frank
Očitno so časi res izjemni, centralne banke pa veliko manj predvidljive kot v preteklosti. Švicarski šok naj bi bil povezan z naslednjo sejo Evropsko centralne banke, ki utegne ta četrtek najaviti program odkupovanja obveznic evrskih držav. Ni zanemarljivo, da je prav v sredo generalni pravobranilec Pedro Cruz Villalon povedal, da Evropsko sodišče tej odločitvi ne bi nasprotovalo. Program QE bi še dodatno okrepil pritisk na frank, Švicarska centralna banka pa ima tega dovolj, saj naj bi do zdaj za branjenje domače valute porabila že 500 milijard frankov.

Dow Jones (ZDA)

17.511 točk

Nasdaq (ZDA)4.634
DAX30 (Frankfurt)10.167
Nikkei (Tokio)16.864
10-letne slov. obvezn.donos: 1,85
10-letne am. obvezn.donos: 1,82
EUR/USD1,1561
EUR/CHF

0,9927

bitcoin199 USD
nafta brent50,00 USD
zlato

1.280 USD

euribor (6-mesečni)0,152 %


Brezposelnost, deflacija, morda recesija
A kar bo prihranila centralna banka, bo izgubilo gospodarstvo. Več kot polovica švicarskega izvoza gre v države z evrom, trpel bo turizem. Apreciacija franka bi po nekaterih ocenah lahko prinesla izgube več tisoč delovnih mest in državi prinesla deflacijo, morda celo recesijo. Z velikimi izgubami se morajo sprijazniti domači vlagatelji na borzi v Zürichu. Že v četrtek je osrednji indeks SMI zanihal do deset odstotkov navzdol, v petek še nadaljnjih šest. Trpijo tudi številni Slovenci, ki so (predvsem pred krizo) jemali posojila v frankih.

Pester teden: seja ECB-ja in grške volitve
Preostale evropske borze so v četrtek le za hip izgubile tla pod nogami, nato pa je pot spet vodila navzgor. Najlepše to ponazarja gibanje frankfurtskega indeksa DAX30. V celotnem tednu je poskočil za več kot pet odstotkov in v petek pri 10.167 točkah dosegel rekordno vrednost. Glavno gibalo rasti so pričakovanja, da bo guverner ECB-ja Mario Draghi v četrtek najavil program QE, vlagatelji pa so vsaj za zdaj na stranski tir potisnili grške volitve, ki bodo 25. januarja in na katerih se zmaga obeta Sirizi, ki se utegne zoperstaviti evropskemu diktatu.

Zlato spet varno zatočišče
Dow Jones je po petih dneh drsenja v petek pridobil dober odstotek, kar je predvsem zasluga visoke rasti delnic energetskih podjetij, ki so se odzvale na rast cen nafte. Ta je na tedenski ravni prvič po sedmih "poskusih" končala višje, brent je zdaj pri 50 dolarjih. Pozitivno je na nakupno razpoloženje vplivala tudi novica, da je zaupanje potrošnikov po merjenju univerze v Michiganu doseglo enajstletni vrh. Evro je v petek pri 1,1461 dolarja dosegel najnižjo točko po novembru 2003. Zlato je ta teden poraslo za skoraj pet odstotkov in nad 1.280 dolarji doseglo štirimesečni vrh.