Centralne banke praviloma preudarno odločajo o denarni politiki in več mesecev pripravljajo teren, preden javnost obvestijo o spremembah - razen v izjemnih trenutkih. Svež je spomin, kako je Ruska centralna banka ob koncu lanskega leta divje zvišala obrestno mero, da bi preprečila zlom rublja. In še bolj svež, kako je s sedeža Švicarske centralne banke ta četrtek ob 10.30 prišlo sporočilo, da se banka po dobrih treh letih odpoveduje politiki vzdrževanja tečaja franka nad mejo 1,20. Spet se je izkazalo, da dolgoročno nobena banka ne more kljubovati tokovom na denarnem trgu.
Za zgodovino: 30-odstoten premik
Devizni trgovci so samo odprtih ust spremljali, kako se frank krepi v primerjavi z evrom. Česa podobnega še nihče ni videl, saj se je za trenutek frank povzpel za 30 odstotkov, na 0,85 franka za evro, nato pa se spustil na pariteto z evrom. Na forexu so premiki, višji od odstotka, že nekaj posebnega, 30-odstoten premik med tako pomembnima valutama pa je preprosto nepredstavljiv. Številni so se spraševali, zakaj je Švica frank prepustila tržnim mehanizmom, saj je s tem pljunila v lastno skledo. Letošnja rast BDP-ja bo le polodstotna, in ne 1,8-odstotna.
Pozabili tudi na Christine Lagarde
Da se bo to zgodilo, ni nihče pričakoval. Celo direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde ni dobila nobenega klica prvega moža Švicarske centralne banke Thomasa Jordana. "Presenečena sem, da me niti poklical ni." Tudi Ewald Nowotny iz ECB-ja je potezo označil za presenetljivo. Pri ECB-ju o politiki odloča 25 članov, v Švicarski centralni banki le trije in očitno so delovali povsem izolirano. Nekdanji uradnik iz Bank of Englanda je eden redkih, ki je trojici stopil v bran. Pravi, da je treba kdaj v zameno za transparentnost tudi žrtvovati kakšno potezo.
QE bi dodatno okrepil pritisk na frank
Očitno so časi res izjemni, centralne banke pa veliko manj predvidljive kot v preteklosti. Švicarski šok naj bi bil povezan z naslednjo sejo Evropsko centralne banke, ki utegne ta četrtek najaviti program odkupovanja obveznic evrskih držav. Ni zanemarljivo, da je prav v sredo generalni pravobranilec Pedro Cruz Villalon povedal, da Evropsko sodišče tej odločitvi ne bi nasprotovalo. Program QE bi še dodatno okrepil pritisk na frank, Švicarska centralna banka pa ima tega dovolj, saj naj bi do zdaj za branjenje domače valute porabila že 500 milijard frankov.
Dow Jones (ZDA) | 17.511 točk |
Nasdaq (ZDA) | 4.634 |
DAX30 (Frankfurt) | 10.167 |
Nikkei (Tokio) | 16.864 |
10-letne slov. obvezn. | donos: 1,85 |
10-letne am. obvezn. | donos: 1,82 |
EUR/USD | 1,1561 |
EUR/CHF | 0,9927 |
bitcoin | 199 USD |
nafta brent | 50,00 USD |
zlato | 1.280 USD |
euribor (6-mesečni) | 0,152 % |
Brezposelnost, deflacija, morda recesija
A kar bo prihranila centralna banka, bo izgubilo gospodarstvo. Več kot polovica švicarskega izvoza gre v države z evrom, trpel bo turizem. Apreciacija franka bi po nekaterih ocenah lahko prinesla izgube več tisoč delovnih mest in državi prinesla deflacijo, morda celo recesijo. Z velikimi izgubami se morajo sprijazniti domači vlagatelji na borzi v Zürichu. Že v četrtek je osrednji indeks SMI zanihal do deset odstotkov navzdol, v petek še nadaljnjih šest. Trpijo tudi številni Slovenci, ki so (predvsem pred krizo) jemali posojila v frankih.
Pester teden: seja ECB-ja in grške volitve
Preostale evropske borze so v četrtek le za hip izgubile tla pod nogami, nato pa je pot spet vodila navzgor. Najlepše to ponazarja gibanje frankfurtskega indeksa DAX30. V celotnem tednu je poskočil za več kot pet odstotkov in v petek pri 10.167 točkah dosegel rekordno vrednost. Glavno gibalo rasti so pričakovanja, da bo guverner ECB-ja Mario Draghi v četrtek najavil program QE, vlagatelji pa so vsaj za zdaj na stranski tir potisnili grške volitve, ki bodo 25. januarja in na katerih se zmaga obeta Sirizi, ki se utegne zoperstaviti evropskemu diktatu.
Zlato spet varno zatočišče
Dow Jones je po petih dneh drsenja v petek pridobil dober odstotek, kar je predvsem zasluga visoke rasti delnic energetskih podjetij, ki so se odzvale na rast cen nafte. Ta je na tedenski ravni prvič po sedmih "poskusih" končala višje, brent je zdaj pri 50 dolarjih. Pozitivno je na nakupno razpoloženje vplivala tudi novica, da je zaupanje potrošnikov po merjenju univerze v Michiganu doseglo enajstletni vrh. Evro je v petek pri 1,1461 dolarja dosegel najnižjo točko po novembru 2003. Zlato je ta teden poraslo za skoraj pet odstotkov in nad 1.280 dolarji doseglo štirimesečni vrh.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje