V pogovoru za nemški časopis Der Bild je Draghi, ki je vajeti ECB-ja prevzel novembra lani, povedal, da se razmere v območju skupne evropske valute ustaljujejo, dobra novica pa je tudi, da se vrača zaupanje vlagateljev.

Spomnil je, da osrednja denarna ustanova evrskega območja praktično več ne odkupuje državnih obveznic ranljivih članic območja evra, da bi tako umirjala razmere na trgu državnega dolga.

Trenutno zatišje morajo članice evrskega območja izkoristiti za nadaljnje fiskalne in reformne ukrepe, je znova ponovil Draghi. "Žogica je v rokah vlad. Države članice morajo območje evra narediti trajno odporno na krize," je dejal.

Po besedah predsednika ECB-ja je evrsko območje po nekaterih temeljnih kazalcih, kot so inflacija, položaj plačilne bilance in javnofinančni primanjkljaj, v boljšem stanju kot ZDA.

Milijarde so reševale podjetja pred propadom
Draghi je stopil v bran ukrepom ECB-ja za stabilizacijo bančnega sistema, potem ko so decembra lani in konec februarja v dveh operacijah refinanciranja s triletnimi posojili po ugodni obrestni meri evropskim bankam zagotovili več kot 1.000 milijard evrov.

Pojasnil je, da so bile razmere v bančnem sektorju preteklo jesen resnično kritične, pri čemer je grozila nevarnost resnega posojilnega krča, ki bi lahko vodil v propad številnih evropskih podjetij, saj bi se ta lahko znašla brez finančnih sredstev.

"To smo morali preprečiti," je zatrdil prvi mož ECB-ja, ki je ob tem poudaril, da v obeh operacijah niso sodelovale le banke v težavah, saj je ugodna posojila decembra lani prejelo 523 bank, konec februarja pa celo 800.

Draghi je prepričan, da operacija kljub nekaterim opozorilom ne bo povečala inflacijskih pritiskov, saj banke svežega denarja niso v celoti prenesle v obtok, temveč so z njim večinoma poplačala svoje obveznosti. Številni poznavalci menijo, da so banke veliko denarja vložile tudi v nakup državnih obveznic, zaradi česar se je zmanjšal pritisk na ranljive članice evrskega območja.