Svet ECB-ja je ob tem nespremenjeni pustil tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka.

ECB je tako novembra kot tudi decembra lani znižal ključno obrestno mero za območje z evrom, vsakič za 0,25 odstotne točke. Na trenutni ravni bo po mnenju analitikov ostala še več mesecev.

V Frankfurtu, kjer je sedež ECB-ja, so v zadnjih mesecih več pozornosti vzbudili z obsežno operacijo za pomoč bančnemu sektorju. Osrednja evropska denarna ustanova se je tako decembra lani ob poglabljanju nezaupanja v bančnem sektorju odločila za nov nestandardni ukrep za zagotavljanje normalnega delovanja bančnega sistema v območju evra.

Ugodna posojila za blažitev krize
ECB je decembra lani in pretekli teden bankam v evrskih državah odobril triletna posojila po ugodni obrestni meri v skupni višini več kot 1.000 milijard evrov.

ECB želi na ta način bankam zagotoviti dovolj likvidnostnih sredstev, da bi čim bolj omilile posojilni krč za gospodarstvo. Po ocenah poznavalcev se je veliko te nove likvidnosti pretopilo v državne obveznice, kar se je odrazilo v višjih cenah obveznic in s tem v nižji zahtevani donosnosti.

S tem je osrednja denarna ustanova območja evra pripomogla k stabilizaciji razmer na finančnem trgu in vsaj začasno umirila krizo v območju evra.

A številni analitiki in tudi politiki poudarjajo, da si je s tem evrsko območje zgolj kupilo nekaj časa ter da se lahko razmere ob neuspešnem ukrepanju držav za stabilizacijo javnih financ in zagon rasti znova hitro zaostrijo.

Analitiki pričakujejo, da bodo v Frankfurtu zdaj za nekaj časa preklopili v način pripravljenosti in opazovali, kako bodo v preteklih mesecih sprejeti ukrepi učinkovali v finančnem sistemu in posledično v realnem gospodarstvu.