Do zdaj je komisija proti kršiteljicam ukrepala tako, da je sprožila postopek proti državi članici s prekomernim primanjkljajem. Temelj je predvsem na javnih opozorilih in še nikoli ni privedel do finančnega sankcioniranja.

Zdaj pa je Komisija glede na javnofinanačni pakt za stabilnost in rast določila zgornjo mejo javnofinančnega primanjkljaja. Ta je opredeljena pri treh odstotkih BDP-ja, zgornja meja javnega dolga pa pri 60 odstotkih BDP-ja. Evropska komisija predlaga, da bodo morale države, ki bodo prestopile omenjeni prag, tega zmanjšati v zadovoljivem tempu oziroma kot zmanjšanje razlike s pragom 60 odstotkov za eno dvajsetino v obdobju zadnjih treh let.

1. sprememba: obrestni depozit ali globa
Komisija sicer predlaga več sprememb za zagotavljanje strožje javnofinančne discipline v vseh članicah Unije, a za države v območju evra predlaga tudi niz postopnih sankcij: najprej kot preventivo obrestni depozit in nato kot korektivo brezobrestni depozit v višini 0,2 odstotka BDP-ja, ki v skrajnem primeru postane globa.

Za države v območju evra, ki bi resno in vztrajno kršile pravila glede konkurenčnosti oziroma imele makroekonomska neravnovesja, pa Evropska komisija predlaga tudi finančne sankcije: letno globo v višini 0,1 odstotka BDP-ja. Obresti, pobrane od depozitov in glob, naj bi bile razdeljene med članice območja evra, ki nimajo niti čezmernega primanjkljaja in dolga niti čezmernih neravnovesij.

2. sprememba: ocenjevanje konkurenčnosti
Ključna novost je tudi uvedba rednega letnega ocenjevanja konkurenčnosti članic Unije na podlagi določenih indikatorjev. Komisija za članice z resnimi težavami predlaga uvedbo postopka, podobnega tistemu zaradi prekomernega primanjkljaja.

3. sprememba: obratno glasovanje
Še ena pomembna novost je predlagani način odločanja po načelu "obratnega glasovanja", tako da bi bile sankcije napol avtomatske. Predlog komisije za sankcijo naj bi se namreč upošteval kot sprejet, razen če ga države članice zavrnejo s kvalificirano večino. Zdaj velja, da se ukrepi sprejemajo s kvalificirano večino.

Sveženj predstavljenih zakonodajnih predlogov sodi v okvir prizadevanj za izboljšanje gospodarskega upravljanja Unije s ciljem pospešitve okrevanja evropskega gospodarstva in preprečitve novih finančnih kriz.