Predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušan Semolič je za MMC po telefonu pojasnil, da je protest okoli 100.000 predstavnikov iz 50 sindikatov organizacij iz 30 evropskih držav usmerjen predvsem proti politiki kapitala, ki je prisotna v vseh državah članicah EU-ja.

"Protest na današnji dan je tudi zato, ker je jutri zasedanje finančnih ministrov EU-ja, ki v dobršni meri krojijo politiko, ki v prvi vrsti poudarja interese kapitala, kršijo pravice delavk in delavcev ter vplivajo na delovanje vlad držav. Kako bomo naprej, težko rečem. Strukturne reforme bodo zagotovo prizadele vse delavke in delavce, ne glede na to, kje delajo. Namreč, reforme gredo v prvi vrsti v korist kapitala, to je poseg v pokojninsko blagajno, potem poseg v zakon o delovnih razmerjih, kjer se v korist kapitala znižujejo pravice delavcev. Potem je tu malo delo, ki odmika zaposlovanje mladim za nedoločen čas," razloži Semolič.

Semolič: Politiki ideje iz Bruslja jemljejo kot čisto zlato
Predsednik ZSSS-ja ob tem poudarja, da se omenjene nove ideje rojevajo ravno v Bruslju. Nato pa jih politiki, tudi v Sloveniji, "jemljejo kot čisto zlato". Po Semoličevih besedah nato poskušajo politiki te ideje "vsiliti ljudem s svojo politično in zakonodajno močjo in s teorijo šoka. Ljudi poskušajo prestrašiti, da se bo vse sesulo, da se bo sesul pokojninski sistem, da se bo sesulo gospodarstvo. Ob tem pa bodimo pozorni na retoriko naših politikov, ki poudarjajo le konkurenčnost, konkurenčnost, konkurenčnost. Skratka, da bi se naše življenje podredilo tej besedi, in to je napaka. Konkurenčnost ne more biti ideal in cilj naše družbe. To je le eno izmed sredstev za to, da bi se dosegli blaginja in solidarnost vseh. Zato je konflikt med nami in politiki zelo velik."

ZSSS bi se o priključitvi k stavki v Sloveniji moral predhodno posvetovati
Semoliča smo povprašali tudi o napovedi vodje stavkovnega odbora Dušana Miščeviča. Ta je na včerajšnjem srečanju z ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs dejal, da bodo, če bodo pogajanja neuspešna, k stavki pozvali tudi gospodarski sektor.

"Če sem dobro obveščen, je kolega Miščevič govoril v pogojnikih, če bi in ko bi ... Drugače pa velja, da v ZSSS-ju o tem odločajo sindikati dejavnosti, in sicer po postopkih, ki so določeni v njihovih pravilih. Gre za zelo resno in odgovorno dejanje, zato moramo pri odločitvah upoštevati pravila, ki veljajo za našo organizacijo. Da bi nekaj vnaprej ugibal, pa ne morem, pravzaprav ne smem, kot rečeno, za to so odgovorni predvsem sindikati dejavnosti," je dejal prvi mož ZSSS-ja

"Proti ostrim varčevalnim ukrepom, za delovna mesta in rast"
Današnje proteste v Bruslju organizira Konfederacija evropskih sindikatov. Glede na to, da je zaradi nedavne gospodarske krize brez dela ostalo okoli 23 milijonov ljudi po Evropi, se sindikati bojijo, da bi se zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov vlad stopnja brezposelnosti še povečala.

"Treba je najti nove rešitve, da ne bomo v prihodnjih letih zaradi dolgov preobremenjeni. To bi Evropo pahnilo v recesijo," je dejal generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) John Monks.

Protestom v Bruslju pod sloganom "Proti ostrim varčevalnim ukrepom, za delovna mesta in rast" so se pridružili tudi delavci v številnih državah, ki imajo dovolj plačevanja grehov raznih finančnih institucij in vlad. Med njimi so: Italija, Romunija, Francija, Latvija, Litva, Srbije, Češke, Portugalske, Irske, Poljske in Cipra.
Koga je udarila kriza in za koliko?
Grčija, ki je med vsemi članicami zabredla najgloblje, je že prejela denarno pomoč od Evropskega denarnega sklada (IMF) in samih držav članic, in sicer 110 milijard evrov. Na Irskem imajo navišjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih desetih letih, medtem ko se je v Španiji brezposelnost v zadnjih treh letih podvojila.

S pasom bo zategnila tudi britanska vlada, ki bo zmanjšala javno porabo za 25 odstotkov, piše britanski medij BBC. V Franciji pa so bili zaradi napovedanega podaljšanja delovne dobe jezni delavci na ulici že dvakrat. Zategovanje pasu so napovedali tudi v Nemčiji.

Zanimivo je, da potekajo protesti na isti dan, ko Evropska komisija razpravlja o predlogu strožjih sankcij za države z območja evra, ki jim ne bi uspelo zmanjšati javnega dolga. Predlagana denarna kazen za državo kršiteljico je 0,2 odstotka BDP-ja. Sindikati menijo, da takšen ukrep ni smiseln, saj bi ga znova morali plačati davkoplačevalci.