Vodja slovenske diplomacije je prepričan, da se mora strokovni dialog nadaljevati, v tem smislu pa tudi torkovo srečanje slovenskega in hrvaškega strokovnjaka ocenjuje kot uspešno. Arhar in Zdravko Rogić sta se v Zagrebu dogovorila, da bosta pogovore nadaljevala, naslednji sestanek pa naj bi bil v Sloveniji enkrat konec meseca.

Je pa ob tem Erjavec znova spomnil na "nekaj nesporazumov v zadnjem času" in se pri tem skliceval na besede hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić o tem, da imata strokovnjaka pripravljeno rešitev, ki sicer za hrvaško stran ni najboljša.

"Moram reči, da takšne rešitve ni. To je bila rešitev, ki jo je ponujal ekspert hrvaške strani, ni bila pa to rešitev, ki bi bila usklajena z obema ekspertoma. Mi imamo svoj predlog, svojo rešitev, Hrvaška pa tudi svoj predlog in rešitev. Zdaj moramo ti rešitvi čim bolj približati in uskladiti in potem obstaja možnost, da bomo lahko na ekspertni ravni ta problem rešili," je pojasnil Erjavec ob robu zasedanja zunanjih ministrov članic zveze Nato.

Zaradi teh razlogov Erjavec ocenjuje, da bi bilo dobro, da slovenska vlada podaljša mandat Arharju, to bo tudi predlagal, tako da ne bo ovir za nadaljevanje dialoga.

"Rešitev se mora najti na ekspertni, ne politični ravni," je poudaril. Na politični ravni so sicer po Erjavčevih besedah zadeve v Sloveniji precej jasne. "Če ne bo neke rešitve, ne verjamem, da bo državni zbor v stanju zagotoviti dve tretjini glasov za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe," je minister potrdil stališče Slovenije.

Glede namigovanj, da v Bruslju niso ravno navdušeni nad slovenskimi pogoji, je Erjavec komentiral, da "mi nismo navdušeni nad tem, da Hrvaška ne spoštuje zavez, ki jih je dala, in da tudi mi nismo navdušeni, da vlagajo tožbe proti LB-ju pred hrvaškimi sodišči, smo pa zelo navdušeni, da sta oba eksperta ugotovila, da gre za vprašanje nasledstva, kar pomeni, da takšne zadeve ne moremo reševati pred hrvaškimi sodišči".

Slovenski zunanji minister je to razložil tudi evropskemu komisarju za širitev Štefanu Füleju, ki po njegovem mnenju "zelo dobro razume naša stališča", Erjavec pa tudi razume komisarja, ki si želi, da Hrvaška čim prej postane članica Evropske unije. To si želi tudi Slovenija, ob tem zatrjuje.

"Hrvaška in ne Slovenija glavna točka pozornosti"
Erjavec je komentiral tudi navedbe hrvaških časopisov, da se bo vprašanje slovenske blokade ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe, če bo Ljubljana vztrajala pri njej, znašlo na dnevnem redu Evropskega sveta in da so evropski voditelji soglasni, da gre za dvostransko vprašanje.

Erjavec ne ve, zakaj bi bila Slovenija glavna točka pozornosti, saj je Hrvaška zaradi spremljanja njenega napredka pri izpolnjevanju zavez stalno v središču pozornosti.

"Mi samo zahtevamo, da se spoštujejo zaveze, da umaknejo tožbe, ki nimajo kaj početi pred hrvaškimi sodišči, in navsezadnje, rad bi opozoril, mi smo članica EU-ja," je sklenil Erjavec.

Hrvaška zunanja ministrica Pusićeva pa je v Bruslju povedala, da bi Arhar in Rogić lahko že do konca leta našla za obe strani sprejemljiv predlog.

Na novinarsko vprašanje o napovedi slovenskega premierja Janeza Janše o mogočih predčasnih volitvah maja ali junija prihodnje leto je Pusićeva odgovorila: "Ne morem oceniti, ali bo res prišlo do parlamentarnih volitev, v vsakem primeru pa upam, da bo do takrat ratifikacija končana - glede na to, da sta naša finančna strokovnjaka napovedala še en sestanek pred božičem."

Pričakuje, da bodo na tem sestanku našli predlog, ki bo sprejemljiv za obe strani, nato pa bi lahko vprašanje LB-ja reševali ločeno od ratifikacije.