Seja odbora za zunanjo politiko (OZP) naj bi bila predvidoma še ta teden. Zunanji minister je po izjavi z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer še pojasnil, da so glavni elementi pisma, ki ga bo obravnaval parlamentarni odbor, hkrati tudi elementi za tožbo Slovenije proti Hrvaški na Sodišču EU-ja.

To je bil nujen, potreben korak, saj "hrvaška stran ne samo, da ne spoštuje arbitražne razsodbe, ves čas prihaja tudi do incidentov, kar gotovo ni dobro", je povedal Erjavec. Izrazil je pričakovanje, da bo pismo čim prej poslano v Bruselj in da se bo tudi Evropska komisija opredelila do njega.

"Upam, da se bo pozitivno, saj je Evropska komisija večkrat povedala, da je treba arbitražno razsodbo spoštovati, vendar vidimo, da kljub njeni obljubi, da bo pomagala pri tem, ta pomoč ni bila preveč intenzivna," je dejal zunanji minister.

Ne gre več za politično voljo, ampak pravno vprašanje
Vodja slovenske diplomacije je izrazil prepričanje, da bo v pravnem postopku Sloveniji uspelo doseči svoj cilj, to je, spoštovanje arbitražne razsodbe.

Erjavec je še menil, da bi lahko Evropska komisija že v tem trenutku prisilila Hrvaško, da začne spoštovati arbitražno razsodbo. "Ne nazadnje je bil podpisan arbitražni sporazum pod okriljem Evropske komisije," je spomnil zunanji minister in menil, da je nenavadno, da Evropska komisija ni bolj intenzivna, ko gre za vprašanje spoštovanja arbitražne razsodbe.

"Ena od vrednot Evropske unije je spoštovanje mednarodnega prava in prava EU-ja, poglejte, kašne kazni države dobijo, če ne spoštujejo kakšne direktive, tukaj pa je Evropska komisija zelo pasivna. Menim, da je treba uporabiti pravna sredstva, ki bodo omogočala, da se bo spoštovala arbitražna razsodba," je dejal.

Spomnil je, da ima Evropska komisija rok do treh mesecev, da se opredeli do pisma. Sicer ni treba, da se opredeli, a si Slovenija želi, da se, ker gre za eno izmed temeljnih evropskih vrednot. "Če se ne bo, se bo nadaljeval postopek pred sodiščem EU-ja v Luxembourgu. Če bo odločitev za Slovenijo ugodna, verjemite, da sodišče ima sredstva, s katerimi lahko prisili državo članico, da spoštuje odločitev sodišča. Tukaj ne gre več za politično voljo, ampak gre za pravno dejanje. Če sodišče izda odločbo, ima sodišče tudi možnost, da prisili državo članico, na takšen ali drugačen način, da implementira tako razsodbo," je dodal zunanji minister.

Ministrstvo se je obrnilo na tujo odvetniško pisarno
Ocene, da tožba na Sodišču EU-ja menda nima dobrih možnosti za uspeh, Erjavec ni želel komentirati. Dodal je, da je pismo z elementi tožbe pripravila tuja odvetniška pisarna. Pri pismu in njegovih elementih za tožbo je sodeloval tudi Alain Pellet. "Vemo, da je bil v Haagu uspešen in sem prepričan, da so naši pravni strokovnjaki iz tujine pripravili zadevo tako, da bo na koncu uspešna. Res pa je, ko gre za pravno razpravo, so lahko ta mnenja različna, bomo pa videli, kako bo na koncu in kako bo sodišče na koncu odločilo," je še dejal Erjavec.

Poudaril je tudi, da je bilo ministrstvo za zunanje zadeve "zadolženo, da pripravi vse potrebno, mi smo to pripravili prek tuje odvetniške pisarne, ker tega pravnega znanja v Sloveniji pravzaprav nimamo oziroma imamo zelo malo pravnih strokovnjakov s tega področja, zato smo pač najeli najboljšo odvetniško pisarno, ko gre za pravo EU-ja".