Anže Logar (SDS) je tako prepričan, da bi morali upravo NLB-ja v tem primeru "povprašati o zdravju", prav tako pa vprašati SDH, kaj sploh počne, da se je lahko to zgodilo. Po Logarjevem prepričanju s tem plačilom "pade celotna argumentacija, pri kateri vztraja Slovenija pri pogajanju o nasledstvu in reševanju sporov glede Ljubljanske banke. Mislim, da je potrebna zelo ostra in konkretna reakcija, Slovenija pa mora v tej smeri razmisliti o novelaciji tistega ustavnega zakona iz leta 1994."

Jožef Horvat (NSi) je prepričan, da bi morali obe državi spoštovati dogovor, podpisan na Mokricah. Na pripombo voditeljice Odmevov Rosvite Pesek, ki je pogovor vodila, da je Slovenija memorandum ratificirala, Hrvaška pa ne, pa je Horvat odgovoril, da to pomeni, da je Hrvaška memorandum podpisovala s figo v žepu. "Takšne sosede pač imamo," je dejal in dodal, da odbor za zunanjo politiko od vlade ni dobil nobene informacije in da pričakuje, da bo vlada to storila in zaščitila interes Slovenije.

Tudi Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek) je napovedala razpravo o tej temi na komisiji za nadzor javnih financ. "Mislim, da je bila narejena velika napaka, da je NLB to drugo tožbo plačal. S plačilom je NLB na neki način priznal, da gre za njegov dolg, mislim, da bo to imelo tudi velike finančne posledice za kapitalsko ustreznost NLB-ja, kar je zelo slabo, pa še en vladni argument glede prodaje NLB-ja padel v vodo."

Matej Vatovec (Levica) je prepričan, da bi vlada morala NLB zaščititi. Strinjal se je, da je bil s plačilom tožbe storjen precedens, ki je škodljiv. "A mislim, da to ni glavni problem NLB-ja. Glavni problem je to, kar se zdaj dogaja v Bruslju, da se vršijo pritiski, da se banka proda, čeprav smo videli, da je banka lani dobro poslovala in imela dobiček."

Upajmo, da Slovenija ne bo spet ostala sama
Sodelujoči so komentirali tudi napovedano pismo, ki ga zaradi hrvaškega nespoštovanja arbitražnega sporazuma v Bruselj namerava poslati vlada. Logar je poudaril, da vsebine pisma ne pozna, zato ne more govoriti o podpori vladi na tem področju.
Horvat pa je kot dejstvo poudaril, da "nam na politični ravni Hrvaške ni uspelo prepričati, da bi šla v implementacijo razsodbe. Ta politični

projekt je propadel, zdaj nam ostane sodna plat in tukaj imamo pogodbo o delovanju EU-ja, 259. člen ... Pričakovali pa bi, da bi Evropska komisija, ki je sodelovala pri arbitražnem sporazumu, sama tožila državo članico. Teh primerov imamo nekaj, imamo pa zelo malo primerov, ko država članica toži drugo članico."

Temu pritrjuje tudi Bratuškova, ki je sicer dejala, da je treba vlado na tem področju podpreti, a je poudarila, da so bile storjene napake. Sama bi Evropsko komisijo skušala prepričati, da stoji Sloveniji ob strani, saj ima možnost ukrepanja. "Očitno nam v tem trenutku drugega kot tožba ne preostane, še vedno pa si želim, da bi znali z Evropsko komisijo doseči vsaj to, da bomo tožili skupaj, ne pa da bo Slovenija spet ostala sama," je dejala.

Vatovec pa se je začudil, da predsednik vlade in zunanji minister po več ustnih zavrnitvah v Bruslju zdaj pričakujeta, da bosta na pismo dobila drugačen odgovor. Prepričan je, da je vprašanje arbitražnega sporazuma dolgoročna težava, ki jo bo treba rešiti v daljšem času.

Opozicijski poslanci so odgovarjali tudi na vprašanja o tem, kdo je kriv za stanje v Slovenski vojski in ali mora Slovenija priznati Palestino. Več v videoposnetku.