V skupini je brez Estonije zdaj le še deset držav, in sicer Avstrija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Grčija, Španija, Italija, Slovaška in Slovenija. Za nadaljevanje postopka sprejemanja tega davka je sicer potrebno sodelovanje najmanj devetih držav.
Medtem ko zagovorniki davka poudarjajo zlasti argumenta pravične delitve bremen in povečanja odgovornosti finančnega sektorja, ki velja za glavnega krivca za krizo, pa nasprotniki opozarjajo predvsem na beg kapitala in investicij v davčno ugodnejša okolja.

Estonija je iz skupine izstopila, saj meni, da so se oddaljili od prvotne zamisli, najširši mogoči davčni osnovni in nizki davčni stopnji.

Potem ko finančnim ministrom članic EU-ja, ki si prizadevajo uvesti omenjeni davek, v ponedeljek ni uspelo doseči dogovora, so pogovore nadaljevali danes in sprejeli skupna izhodišča za nadaljevanje razprave v prihodnjem letu.

Zadržani odzivi na potek pogovorov
Ministri so bili zadržani. Avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling, ki vodi usklajevanja, je po ponedeljkovem sestanku dejal le, da so prekinili pogovore in da bodo nadaljevali danes zjutraj. Enako zadržan je bil danes ob prihodu tudi evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici, ki je v ponedeljek sicer odločno pozival k dogovoru. "Napredek je, ampak zdaj grem preverit, kako velik," je dejal.

Francoski finančni minister Michel Sapin je dejal, da Avstrija vodi politični proces, Francija pa bo v njem sodelovala. Namesto na davek na finančne transakcije pa se je v izjavi osredotočil na boj proti financiranju terorizma.

Bo izstop Estonije pripeljal do kompromisa?
Kot je dejal avstrijski minister Schelling, je deset držav doseglo dogovor o jedrnih vprašanjih, a bo potrebno še nadaljnje delo glede časovnega okvira in načina uvedbe. Estonija pa je po njegovih besedah skupino držav, ki si prizadevajo uvesti ta davek, zapustila "začasno".

Medtem je nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je bil v ponedeljek precej skeptičen glede možnosti dogovora, danes ob odhodu Estonije pozval h kompromisu. Razdeljena Evropa lahko doseže malo, a alternativa je nič, kar je še slabše, je opozoril.

Mramor: Usoda davka je vprašljiva
V skupini držav, ki bi uvedle davek na finančne transakcije, je tudi Slovenija. Slovenski finančni minister Dušan Mramor je septembra sicer pojasnil, da bi ta davek po izračunih v Sloveniji prinesel zelo malo ali nič neto prihodkov, a je še dodal, da se je država z odločitvijo DZ-ja zavezala, da pri vzpostavitvi davka sodeluje.

Po Mramorjevih septembrskih ocenah uvedba tega davka v prihodnjem letu, kot predvideva zastavljen cilj, ni realna. Na splošno je usoda tega davka po besedah ministra vprašljiva.

Kot navaja slovensko finančno ministrstvo, se Slovenija zavzema za oblikovanje sistema davka s široko davčno osnovo in nizko davčno stopnjo, ki bo čim manj administrativno obremenjujoč za davčne zavezance in enostaven za pobiranje.

Davek naj bi sprva uvedle vse članice Unije
Uvedba davka na finančne transakcije je bila sprva, na vrhuncu krize leta 2011, predvidena v celotni Uniji, saj se je Evropska komisija želela izogniti razdrobljenosti enotnega trga, ki bi jo povzročili nekoordinirani pristopi k temu davku. Ker pa članicam ni uspelo doseči zahtevanega soglasja, so se zanj odločile le voljne države v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki pa zahteva sodelovanje najmanj devetih držav.

Davek naj bi bil uveden za 85 odstotkov transakcij med finančnimi institucijami, medtem ko posamezniki in podjetja ne bi bili neposredno obdavčeni. Evropska komisija je ocenila, da bi uvedba davka prinesla okoli 57 milijonov evrov letno.