Da bi pomirili del nasprotujoče javnosti in politike, bo sporazumu priložena tudi razlagalna izjava, ki naj bi bila dokončno oblikovana danes. Osnutek izjave je po poročanju novinarke Radia Slovenija Maje Derčar razburil nevladne organizacije, saj v primeru vodnih virov namreč izjava ne varuje javnega interesa.

Osnutek skupne izjave EU-ja in Kanade, ki bo tudi na prigovarjanje Slovenije priložena trgovinskemu sporazumu CETA, v treh stavkih omenja vodo in v glavnem dovoljuje državam, da se same odločijo za morebitno komercialno rabo vodnih virov.

"Zavzeli smo se zato, da interpretativna skupna izjava EU-ja in Kanade vključuje in še posebej izpostavlja vodo in varno hrano," je za Radio Slovenija povedala državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar.

Sporne voda, hrana in arbitražno sodišče
Voda in hrana ter arbitražno sodišče so ključni pomisleki Slovenije, Belgije, Avstrije in Nemčije. Izjava priložena sporazumu CETA, ki naj bi pomirila Evropejce, da bodo standardi ohranjeni in ne bo prisilnih privatizacij, verjetno ne bo zadovoljila nasprotnikov iz nevladnih vrst.

Andrej Gnezda iz Umanotere poudarja, da bi morali v deklaracijo vnesti črtanje člena o vodnih virih, tako da ne bi veljal za ozemlja vseh članic. Slovenija je sicer z nekaj drugimi državami dosegla, da reševanje sporov ne bo stopilo v začasno uporabo.

Po pričakovanjih naj bi Evropska komisija k CETI priložila še enostransko izjavo o gensko spremenjenih organizmih in tudi Slovenija bi utegnila dati posebno izjavo. Kako zavezujoče so te izjave, pa je stvar interpretacije. Sporazum CETA bo sicer v četrtek obravnavala vlada.

Sporna začasna raba
"Začasna raba sporazuma Ceta in skupna izjava, ki jo v zadnjem hipu dodajajo sporazumu, nas ne bosta zavarovala pred ključnimi tveganji, ki jih prinaša CETA in ne zmanjšujeta grožnje, ki jo sporazum predstavlja za človekove pravice, varstvo okolje, delavske in socialne pravice, temeljne javne dobrine in varnost naše hrane," opozarja evropski poslanec Zelenih Igor Šoltes.

Upravičeni so tudi dvomi, ali je takšna dodatna izjava sploh pravno zavezujoča, saj ta ne more spremeniti samega besedila Cete, ki je dokončano in ga ni mogoče več amandmirati. Po informacijah, ki so prišle v javnost, pa je tudi vsebina preveč splošna in preskopa in ne naslovi vseh skrbi, ki se porajajo, med drugim naj ne bi bilo omenjeno previdnostno načelo, ki je temelj delovanja evropskega trga, prav tako pa ne odpravlja groženj, ki jih prinašajo arbitražna sodišča, dodaja in poziva slovensko vlado naj zavrne takšne poteze in se postavi za interese svojih državljanov.

Proti sporazumu CETA skoraj polovica občin
Vlada je k zavrnitvi sporazuma CETA pozvalo tudi župani 105 slovenskih občin, v katerih živi skupaj skoraj 1,2 milijona prebivalk in prebivalcev Slovenije, med njimi tudi Ljubljana, Celje, Maribor, Novo Mesto, Nova Gorica, Ajdovščina, Miklavž na Dravskem polju, Radovljica, Črna na Koroškem, Črnomelj in Občina Grad.

Ko so na tehtnico postavljeni praktično nični učinki za gospodarstvo in na drugi strani zgodovinsko očitne škodljive posledice za suvereno delovanje države, za naše kmetijstvo, prehranske standarde in okolje, za javno dobro ter delavske, socialne pravice, ne sme biti nikakršnega dvoma o tem, kako se opredeliti, so med drugim zapisali v pismu.