Ceta je po besedah evropske komisarke za trgovino Cecilie Malmström napreden sporazum, ki bo privedel do takojšnjih gospodarskih koristi, saj bodo z začetkom njegove veljave odpravljene skoraj vse carine. "Če ne moremo skleniti sporazuma s Kanado, s kom ga potem lahko? Drugi nas gledajo, ali smo sposobni to storiti," je dejala in opozorila, da je Kanada zelo pomembna in tesna partnerka EU-ja.
Sporazum Ceta je sicer vsebinsko že dokončan, ministri EU-ja naj bi ga formalno sprejeli 18. oktobra, na vrhu EU-ja in Kanade, ki bo 27. in 28. oktobra v Bruslju, pa bi ga tudi podpisali.
CETA (Comprehensive economic and trade agremeent ali Celovit gospodarski in trgovinski sporazum) je trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado, ki bi z odpravo določenih ovir (carine, tarife, nepotrebni predpisi, omejitve naložb) olajšal nakup in prodajo blaga ter storitev med EU-jem in Kanado in s tem spodbudil rast na obeh straneh Atlantika.
Še večja moč korporacij?
Tako kot pri TTIP-u so tudi pri Ceti prisotni pomisleki, da bi sporazum povečal moč korporacij in omejil suverenost držav, da regulirajo trge v javnem interesu. Določene pomisleke so izrekle tudi Nemčija, Belgija in Avstrija, še posebej glede posebnih sodišč za razreševanje sporov med vlagatelji in državami (ICS) ter tveganj za javne storitve, kot je oskrba z vodo.
Ministri možnost rešitve teh vprašanj vidijo v pravno zavezujočem dodatnem pojasnilu. Po navedbah evropske komisarke za trgovino Cecilie Malmström je Kanada pripravljena sprejeti takšno rešitev. "Sporazum bi bil lahko nato podpisan 27. oktobra, ko bo v Bruselj prišel kanadski premier Justin Trudeau," je še dejala.
Nasprotniki Cete s tožbo na sodišče
Nasprotniki Cete se bojijo povečevanja moči multinacionalnih korporacij in nižanja standardov, zato sporazumu nasprotujejo. Z nujnimi tožbami so se obrnili tudi na nemško ustavno sodišče, ki bo o tem razpravljalo 12. oktobra, dan kasneje pa naj bi razglasilo svojo odločitev. Tožniki želijo preprečiti, da bi sporazum po načrtovanem podpisu razglasili za začasno veljavnega.
Med ostrejšimi kritiki Cete je avstrijski kancler Christian Kern, ki se v tej drži nikakor ne počuti osamljenega. "Veliko pomislekov imajo tudi v Sloveniji, Romuniji, na Madžarskem, v Belgiji ... če demonstrira na desettisoče ljudi, to vendarle kaže, da tako ne čutimo le mi," je dejal Kern v pogovoru za današnji Tiroler Tageszeitung.
Okoli sto demonstrantov je nasprotovanje Ceti izrazilo tudi danes v Bratislavi. Na vprašanje novinarjev, kako komentira proteste, je slovaški minister za gospodarstvo Peter Žiga cinično izrazil zadovoljstvo, da Bratislavo obiščejo tudi ljudje, ki je sicer ne bi, to pa je dobro tudi za turizem Slovaške, ki trenutno predseduje EU-ju.
Ceto bi morale ratificirati tudi države članice
Po podpisu naj bi za Ceto stekla dva ratifikacijska postopka: po potrditvi v Evropskem parlamentu bi lahko že leta 2017 v veljavo stopili tisti deli sporazuma, ki so v izključni pristojnosti EU-ja. Nato bi svoje ratifikacijske postopke izpeljali še parlamenti držav članic, ki bi odločali o veljavnosti bolj spornih delov, kot je mehanizem ICS-ja. Ta določila bi začela veljati, ko oziroma če bi jih potrdili v vseh državah.
Pri TTIP-ju več zapletov
Ministri so v Bratislavi govorili tudi o trgovinskem sporazumu TTIP med EU-jem in ZDA, o katerem pogajanja še potekajo. Ministri so v razpravi izrazili dvom, da bodo pogajanja zaključena do izteka mandata administracije ameriškega predsednika Baracka Obame januarja naslednje leto.
Priložnost za to bo že v naslednjem krogu pogajanj, ki bo na začetku oktobra v New Yorku. Malmströmova pri tem ni izključila možnosti, da bi po oktobru sledil nov pogajalski krog, če bi strani presodili, da je potreben.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje