CETA, prostotrgovinski in naložbeni dokument med Kanado in Evropsko unijo, je namreč tik pred sprejemom in zadnjim usklajevanjem med trgovinskimi ministri. V prihajajočih dneh in tednih se bodo zato zgostili dogodki in obiski Evropske komisije, ki želi javnost pomiriti in pridobiti na svojo stran glede sklepanja obsežnih naložbenih in trgovinskih sporazumov s preostalimi deli sveta. A odpor javnosti je močan.

"CETA je najboljši sporazum, kar smo jih kdaj sklenili, v smislu dostopa evropskih podjetij na tuji trg," pravi Christian Burgsmüller iz kabineta evropske komisarke za trgovino Cecilie Malmstrom.

Kanada in Evropa sta se res dogovorili o odpravi ogromno trgovinskih ovir, največ za industrijske proizvode. Evropski posel bo lahko sodeloval pri vseh kanadskih javnih razpisih. Vendar tisto, kar skrbi nevladne organizacije, pa tudi nekatere vlade, je, da bo Evropa spustila prag za uvoz gensko spremenjenih živil, ki se skrivajo v poglavju o biotehnologiji, in sicer tako, da se bo vse dogajalo mimo demokratične volje skozi sodelovanje in dogovarjanje regulatorjev na obeh straneh Atlantika. Ta pomislek je močan v Evropi in doma.

"Sporazum predvideva ustanovitev posebnih odborov in institucionalnih teles, ki bodo razpravljali v najzgodnejši fazi priprave zakonodaje. Parlamenti bodo šele pozneje vključeni, če sploh bodo, kar bo pokazala praksa," opozarja Andrej Gnezda iz Umanotere.

Na pritisk vseh 28 članic Unije pa bo iz začasne rabe sporazuma CETA izvzeto poglavje o posebnem investicijskem sodišču. Politika, evropska in kanadska, poskušata z majhnimi koraki ugoditi skeptični javnosti in skeptičnemu delu politike. Čez natanko en teden bo Evropska komisija skušala dati dodatna zagotovila nemškim koalicijskim socialdemokratom, ki razcepljeni glede vprašanj na temo sporazuma CETA pripravljajo konvencijo. Slovenija za zdaj zagovarja CETO, a pod pogojem, da ne bo vsebovala določb o sodišču, če se to izkaže za neskladno z evropskim pravnim redom.