Partnerji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so se na seji seznanili s potekom sprejemanja Cete, ob tem pa so se hkrati dogovorili, da bo ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo analiziralo in ugotovilo posledice, ki jih bo imel sporazum za Slovenijo, je po seji pojasnil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. "Kar mi pričakujemo, je, da bodo pogajalci tako pri Ceti kot pri sporazumu med ZDA in EU-jem, znanem kot TTIP, zagotovili, da se bodo standardi, ki veljajo v Evropi, upoštevali, istočasno pa pričakujemo, da se bo trg za naše izdelke tam odprl," je pojasnil.

Pritrdili so sklepom državnega zbora, ki vladi nalaga, naj Cete ne podpiše, če ne bodo izpolnjeni določeni pogoji. Je pa očitno, da imajo predstavniki gospodarstva bolj pragmatičen, sindikati pa radikalnejši pogled, ko gre za sklepanje sporazumov s čezatlantskimi partnerji, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.

"Ni samo carinska zaščita, ampak so tu tudi tehnični standardi, ki nam preprečujejo, da bi mi tam lahko normalno poslovali," je trenutne ovire pri vstopu na kanadski trg opisal Hribar Milič. Omenil pa je tudi sporno vključitev mehanizma oziroma posebnega sodišča za reševanje sporov med vlagatelji in državami ICS (Investment Court System) v sporazum, ki ga na zbornici ne podpirajo, saj menijo, da obstajajo drugi viri in poti, po katerih lahko zaščitimo udeležence v takšnih sporih.

ICS: Multinacionalke bi lahko tožile države
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivalšek se je strinjal, da je najbolj problematičen ravno mehanizem ICS. Stališče Slovenije do tega vprašanja je odklonilno in v tej točki so socialni partnerji enotni, je pojasnil svoje videnje.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa sprejetju Cete nasprotujejo, predsednik zveze Dušan Semolič je prav tako opozoril na ICS, ki po njegovem mnenju ščiti multinacionalke. Po njegovih besedah je sicer treba počakati na odločitev Evropskega sodišča, kjer je v postopku spor okoli omenjenega sporazuma. "V tem trenutku bi prej rekel, da se večina zavzema za to, da država Slovenija ne pristopi k sporazumu ob pogoju, da bo parlament dosleden in ne bo podlegel pritiskom, ki jih bo deležna Slovenija," je sklenil.

Pogajanja med EU-jem in Kanado o sporazumu Ceta, ki odpravlja carinske in zlasti necarinske trgovinske omejitve, so se končala leta 2014, zdaj bi moral biti sporazum podpisan, a se proti njemu krepi odpor javnosti, evropske vlade pa zahtevajo prilagoditve. Pritrjujejo jim tudi naši sindikati in delodajalci, ki družno poudarjajo, da Ceta ne sme znižati standardov v Evropi, ratificirati jo morajo nacionalni parlamenti in ne sme dopustiti posebnega sodišča, pred katerim bi podjetja tožila države, je še poročala Derčarjeva.