"Tukaj smo, da prenesemo sporočilo vladi in državnemu zboru. Stop Ceta!" je v imenu organizatorjev poudaril Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera. Podobne akcije, kot je bila tokratna v Ljubljani, te dni potekajo po vsej Evropi.
CETA po njegovih besedah posega na ključna področja življenja vsakega posameznika. "Od tega, koliko nam bodo še dostopne osnovne storitve, do tega, kakšno hrano bomo uživali, v kakšnem okolju bomo živeli, kakšne bodo naše socialne pravice, ali bomo še bolj zašli v prekarizacijo dela in tako naprej," je izpostavil.

ICS kot mehanizem za tožbo proti državi
Med najspornejšimi določili v CETI je Gnezda izpostavil ICS, mehanizem za reševanje sporov, ki korporacijam omogoča, da lahko tožijo države. "Poleg tega pa so zelo sporne določbe na področju gensko spremenjenih organizmov, prehranske varnosti in tudi komercialne rabe vodnih virov," je naštel.

Zelo nevaren je po njegovem mnenju tudi negativni pristop na področju liberalizacije storitev. Sporazum namreč prinaša liberalizacijo vseh storitev z izjemo tistih, ki so izrecno navedene. "To pomeni, da bodo storitve, ki danes sploh še ne obstajajo, podvržene zgolj pravilom trga in sporazuma," je izpostavil sogovornik.

Šoltes: Že TTIP je na kolenih
Slovenski evropski poslanec Igor Šoltes je v nagovoru zbrani množici poudaril, da je prostotrgovinski sporazum TTIP, o katerem se pogajajo EU in ZDA, na kolenih. "CETA pa se še vedno neslavno opoteka naokrog. Sporazumi morajo pasti, da bomo ljudje lahko stali in obstali," je dejal.

Shod v Ljubljani po Šoltesovem mnenju opozarja, da se z demokracijo ne gre igrati. "Nihče se nima pravice za zaprtimi vrati igrati z našo usodo in našo prihodnostjo," je poudaril.

Po zadnji ameriški študiji naj bi v 15 letih sporazum na ravni EU-ja terjal več kot 250.000 delovnih mest. Tudi on je kot enega najspornejših delov izpostavil arbitražna sodišča, "ki so velika nadvlada običajnim evropskim sodiščem in pomenijo zlorabo prava, ker ščitijo samo investitorje in s tem predstavljajo predajo suverenosti velikim korporacijam".
Izredno sporna se Šoltesu zdi tudi načrtovana začasna raba CETE. "To pomeni trajno zlorabo demokracije, ker se znova odloča v imenu in namesto nacionalnih parlamentov in ljudi," je dejal.

"Mislim, da je tudi v Bruslju in Strasbourgu čutiti nasprotovanje tem sporazumom, zlasti zaradi številnih neznank," je dodal Šoltes in zagotovil, da tako do Bruslja kot do drugih evropskih prestolnic seže tudi glas ljudi z ulice.

Časovnica sprejemanja sporazuma
Sporazum CETA je sicer zdaj na ključnem delu svoje poti. Na ravni EU-ja se usklajujejo še zadnja določila glede začasne rabe, prihodnji teden pa naj bi v Bratislavi na neformalnem zasedanju trgovinskih ministrov držav EU-ja že dosegli neuradni politični dogovor o tem, kako bodo postopale države. Po besedah Gnezde naj bi šla CETA do konca meseca v razpravo ali odločanje tudi v slovenskem parlamentu.

Uradno naj bi sicer CETO 18. oktobra podpisali zunanji ministri EU-ja, 27. oktobra pa naj bi na vrhu EU-Kanada sledil še formalni slovesni podpis.

Tokratni shod v Ljubljani je pripravila Koalicija proti tajnim sporazumom, ki po navedbah na spletni strani združuje 25 civilnodružbenih, nevladnih in političnih skupin. Zbrani v središču prestolnice so lahko prisluhnili nagovorom številnih njihovih predstavnikov.