Evropski voditelji so se zavezali za bistveno povečanje sredstev Mednarodnemu denarnemu skladu, da bi ta lahko nudil hitro in prožno pomoč članicam sklada v primeru plačilnobilančnih težav v času gospodarske krize. Znesek je kompromis z ZDA, ki so Evropsko unijo pozivale k denarni pomoči, vredni 110 milijard evrov.

Naš denar iz deviznih zalog
Slovenija naj bi za krizna sredstva namenila okoli 270 milijonov evrov, vendar bo po besedah slovenskega premierja Boruta Pahorja delitev bremena med državami članicami dokončno določena na ministrski ravni. Slovenski finačni minister Franc Križanič je pojasnil, da bo to denar iz deviznih rezerv, in ne svež niti ne davkoplačevalski denar.

Drugi dan zasedanja so se voditelji dogovorili tudi, da na 50 milijard evrov podvojijo plačilnobilančno pomoč članicam, ki niso vključene v evroobmočje in so med državami, ki jih je svetovna gospodarska kriza prizadela najhuje. EU je to pomoč decembra že podvojila na 25 milijard evrov.

Partnerstvo z vzhodnimi sosedami
Na vrhu so podprli vzpostavitev partnerstva s šestimi vzhodnimi sosedami in nekdanjimi sovjetskimi republikami - Ukrajino, Gruzijo, Moldavijo, Belorusijo, Azerbajdžanom in Armenijo, ki jim bo EU do leta 2013 namenil 600 milijonov evrov. "Naše sanje so se uresničile, sprejeli smo pobudo vzhodnega partnerstva," je bil navdušen češki zunanji minister Karel Schwarzenberg.

Partnerstvo ima za cilj posodobiti delovanje in okrepiti stabilnost teh držav v vzhodnem sosedstvu in jih na ta način približati EU-ju, ne da bi jim hkrati obljubili članstvo v povezavi, čemur večina članic odločno nasprotuje. Med konkretnimi ponudbami EU-ja so lahko odprava vizumov, prostotrgovinski sporazumi in drugi konkretni projekti.

EU je na vrhu med drugim potrdil željo, da ohrani vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, vendar se ni odločil, kako bo v tem boju konkretno pomagal državam v razvoju

G. V.