Ti viri energije naj bi tako do leta 2020 v EU-ju dosegli 20-odstotni delež v celotni energetski porabi povezave. Diplomatski viri še dodajajo, da naj bi se voditelji dogovorili tudi o znižanju toplogrednih izpustov za 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990. Slovenija je ta predlog ves čas podpirala.

Nemški kanclerki Angeli Merkel je dogovor uspel po nekaj urah pogajanj. Pred začetkom vrha v Bruslju je nemška kanclerka, presedujoča Uniji, dejala, da morajo evropski voditelji podpreti izboljšave in večjo povezavo energetskega trga, saj bo stara celina tako lažje ubranila to, kar je pri boju proti segrevanju ozračja že dosegla.

Evropa je odgovorna za le 15 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, zato ji morajo pri njihovem zmanjševanju pomagati tudi drugi, je prepričana Merklova.

Merklova Francoze hitro postavila na hladno
Nemškemu predlogu je nasprotovala predvsem Francija, ki opozarja, da bi morali pri zviševanju obnovljivih virov energije in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov upoštevati tudi vlogo jedrske energije. Te imajo Francozi na pretek, ne prispeva k segrevanju ozračja, ni pa upoštevana pri deležu obnovljivih virov energije. Merklova je tudi tu dala jasno vedeti, da je treba jedrsko energijo nujno ločiti od obnovljivih virov.

Evropski parlament hoče še več
Še več zahteva Evropski parlament. Obnovljivi viri energije naj v EU-ju obsegajo 25 odstotkov vseh virov, je predlagal predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. Ob začetku zasedanja voditeljev vlad in držav članic EU-ja v Bruslju je članice pozval, naj zagotovijo, da se bodo izpusti toplogrednih plinov zmanjšali za 30 odstotkov.

Voditelji so na prvi dan zasedanja ob večerji razpravljali tudi o berlinski izjavi, ki naj bi j podpisali 25. marca in s tem zaznamovali 50. obletnico podpisa rimske pogodbe.