Vodje kabinetov komisarjev so potrdili dnevni red srečanja, ki se bo začelo ob 13. uri, je ob razgrnitvi dnevnega reda kolegija potrdila tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva. "Kolegij bo spregovoril o napredku Hrvaške pri izpolnjevanju potrebnih pogojev za pridružitev območju schengena," je dejala.

Prav Hrvaška bo po njenih besedah tudi v središču novinarske konference s komisarjem za notranje zadeve Dimitrisom Avramopulosom po kolegiju, ki je predvidena ob 15.30.
Po neuradnih informacijah naj bi komisija ocenila, da Hrvaška izpolnjuje tehnične pogoje za vstop v schengen, obenem pa naj bi jo pozvali k nadaljnjim prizadevanjem.

22. oktober se je že sicer omenjal kot datum obravnave pripravljenost Hrvaške na vstop v schengen, potem ko je komisija pred tem obravnavo preložila že dvakrat, in sicer z 2. na 16. oktober in s 16. na 22. oktober.

Ocena tik pred iztekom mandata

Komisija pod predsednikom Jean-Claudom Junckerjem bo tako oceno Hrvaške objavila tik pred iztekom svojega mandata. Ocena naj bi vključevala podroben opis izpolnjevanja meril. Komisija naj bi tudi jasno povedala, da je zadeva zanjo končana in da se k temu vprašanju ne bo več vračala.

Slovenska komisarka Violeta Bulc naj bi po neuradnih informacijah sicer opozorila, da zdaj ni pravi čas za takšno odločitev, temveč bi bilo treba prej zagotoviti normalno delovanje schengenskega prostora. Na več mejah med zdajšnjimi članicami schengena je namreč že nekaj časa vzpostavljen mejni nadzor.

Slovenija, kot je v petek v Bruslju dejal premier Marjan Šarec, nasprotuje temu, da o tem vprašanju odloča odhajajoča Evropska komisija. Da bi morala o tem odločati nova komisija, je v pismu pozvalo tudi šest od osmih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu.

Hrvaška še ne bo kmalu v schengenu?

Končno odločitev o tem, ali lahko neka država vstopi v schengen, sicer sprejmejo članice EU-ja s soglasjem. Po neuradnih napovedih zelene luči za vstop Hrvaške v schengen ni pričakovati v bližnji prihodnosti. Zadržanih naj bi bilo več članic, med njimi Nizozemska, Nemčija in Francija.

Ključni pri tem so migracijski in varnostni izzivi, zaradi katerih več članic Unije, med njimi Nemčija, Francija in Avstrija, še vedno izvaja nadzor na notranjih mejah v schengenu. Dokler se ne zagotovi normalno delovanje schengena, tudi ni pričakovati njegovega širjenja.

Na vprašanje, ali bo Slovenija vložila veto, Šarec konec septembra ni odgovoril naravnost. "Slovenija bo ravnala tako, kot se bo v tistem trenutku pokazalo, da je prav in v interesu Slovenije, pa ne samo Slovenije, ampak predvsem v interesu vladavine prava," je odgovoril.

Če pa bo Evropska komisija delovala politično in Hrvaški dala zeleno luč za vstop v območje schengena, bo tudi Slovenija ravnala politično, je še dejal takrat.

Danes je Šarec dejal, da ostaja pri tem stališču. Na vprašanje, ali se mu ne zdi vsaka odločitev Evropske komisije politična, je dejal, da je to res, vendar pa mora politična odločitev temeljiti na strokovni evalvaciji, ki da pove, ali država izpolnjuje merila.

"Za nas je pomemben predvsem odnos do varnosti, se pravi, ali je sosednja država sposobna varovati schengen, in pa seveda tudi vladavina prava," je dejal Šarec. "Želeli bi, da glede tega ne bi odločala ta komisija, zlasti zaradi znanih dejstev iz preteklosti, tudi strankarskih povezav," je dodal.

Šarec: Interes Slovenije je čim manj nezakonitih prebežnikov

"Slovenija bo zasledovala predvsem svoj interes – ta je, da prek naše meje dobimo čim manj nezakonitih prebežnikov," je še poudaril. Prebežniki, ki prispejo v Slovenijo, namreč po njegovih besedah od nekod prihajajo, kar pomeni, da meja med Bosno in Hercegovino in Hrvaško ni neprepustna. "Za schengen pa so potrebna določena merila, bojimo se, če bo Hrvaška sposobna to izvajati," je še dejal.