Komisija je proti Gazpromu ukrepala z obvestilom o nasprotovanju, v katerem je rusko podjetje uradno obtožila zlorabe prevladujočega položaja na trgu in kršenja evropskih pravil o konkurenci, na primer z zaračunavanjem predragega plina. "Plin je ključna dobrina v našem vsakdanjem življenju. Ogreva naše domove, uporabljamo ga za kuhanje in proizvodnjo električne energije. Zato je ohranjanje pravične konkurence na evropskih trgih s plinom ključnega pomena," je ob tem povedala evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

Gazprom naj bi oviral konkurenco v osmih državah članicah
Gazprom kot prevladujoči dobavitelj plina po navedbah komisije ovira konkurenco v osmih članicah Unije, in sicer v Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Poljskem in Slovaškem. V večini držav v Srednji in Vzhodni Evropi Gazpromov tržni delež presega 50 odstotkov, ponekod pa ima celo 100-odstotni delež.

Evropska komisija je Gazpromu očitala še, da v pogodbah o dobavi plina z grosisti in nekaterimi industrijskimi odjemalci določa ozemeljske omejitve, ki vključujejo prepoved izvoza in klavzule, v skladu s katerimi se lahko kupljeni plin uporablja samo na določenem ozemlju. Te ozemeljske omejitve lahko po navedbah komisije vplivajo na povečevanje cen in Gazpromu omogočajo, da izvaja nepravično cenovno politiko v petih članicah, v Bolgariji, Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem.

Te nepravične cene temeljijo deloma na Gazpromovih formulah za izračun cen, pri katerih se cene plina v dobavnih pogodbah indeksirajo na podlagi košarice cen naftnih derivatov in ki Gazpromu neupravičeno zagotavljajo prednost pred odjemalci.

Komisija Gazpromu očita tudi utrjevanje prevladujočega položaja na trgu s tem, da dobavo plina Bolgariji in Poljski pogojuje z zavezami grosistov v povezavi z infrastrukturo za prenos plina. Dobava plina je bila na primer odvisna od naložb v plinovodni projekt, ki ga promovira Gazprom, ali od tega, da se sprejme povečan nadzor Gazproma nad določenim plinovodom, so povedali pri komisiji.

Gazprom vse obtožbe odločno zavrača in trdi, da spoštuje zakonodajo
V Gazpromu vse obtožbe odločno zavračajo in jih označujejo za neutemeljene. Izpostavili so, da je to le ena faza v preiskavi, kar pa ne pomeni, da je Gazprom obtožen kršenja evropske zakonodaje. Ob tem so poudarili, da dosledno spoštujejo mednarodno pravo in nacionalne zakonodaje v državah, v katerih poslujejo, in da so njihove poslovne prakse na trgu EU-ja, tudi določanje cen, popolnoma skladne s standardi, po katerih delujejo drugi proizvajalci in izvozniki plina.

Ob tem so povedali še, da pričakujejo, da bo komisija pri preiskavi upoštevala tudi dejstvo, da je bil Gazprom ustanovljen zunaj jurisdikcije Evropske unije, in da pričakujejo sporazumno rešitev v sklopu predhodnih dogovorov s komisijo, da se poišče vzajemno sprejemljiva rešitev na medvladni ravni.

Ruski velikan ima zdaj 12 tednov časa, da se odzove, zahteva pa lahko tudi ustno zaslišanje za predstavitev svojih argumentov. Na podlagi njegovega odziva bo komisija odločila o nadaljnjem ukrepanju, kršitelju pa v skrajnem primeru grozi finančna kazen v vrednosti desetih odstotkov letnih prihodkov, ki v Gazpromovem primeru znašajo okoli 100 milijard dolarjev.

Komisarka odločno v boj z velikani
Podobno je komisija prejšnji teden ukrepala proti ameriškemu spletnemu velikanu Google, ki ga obtožujejo zlorabe prevladujočega položaja na trgu, oba primera pa kažeta na odločenost nove komisarke za spopad z velikimi kršitelji, ne glede na politične posledice. Ukrepanje proti Gazpromu lahko namreč še dodatno zaostri odnose med EU-jem in Rusijo, ki so po priključitvi Krima Rusiji in zaradi vloge Kremlja v krizi na vzhodu Ukrajine na najnižji točki po koncu hladne vojne.