Josep Borrell. Foto: EPA
Josep Borrell. Foto: EPA

"Evropska unija je združena v podpori ukrajinski suverenosti in teritorialni integriteti," je na novinarski konferenci po srečanju ministrov dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. "Vsi ministri so bili zelo jasni, da bi vsaka agresija proti Ukrajini prinesla politične posledice in visoko gospodarsko ceno za Rusijo."

EU in ZDA so julija 2014 proti Rusiji uvedli gospodarske sankcije, pri čemer so bile usmerjene proti energetskemu, bančnemu in obrambnemu sektorju.

"Skupaj z ZDA in Združenim kraljestvom preučujemo, kakšne bi lahko bile koordinirane sankcije, kdaj in kako," je dejal Borrell.

Zahodni voditelji z bojaznijo spremljajo dogajanje in možnost, da bi Rusija napadla Ukrajino. Moskva sicer pravi, da nima nobenega namena napasti Ukrajine, in obtožuje Kijev, da je v boj proti separatistom poslala polovico svojih vojakov.

"Prepričani smo, da se Rusija dejansko pripravlja na vsesplošno vojno proti Ukrajini. To bi bil neprecedenčen dogodek vse od druge svetovne vojne," je dejal litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis in dodal, da če bi se zgodil takšen neprecedenčen napad, bi to pomenilo, da mora biti takšen tudi odgovor zahodnih držav.

Evropski diplomati so za Reuters povedali, da so bili v ospredju razprave mogoče stopnjevanje sankcij, od prepovedi potovanja do zamrznitve premoženja ruskih politikov in prepovedi finančnih ter bančnih povezav z Rusijo. Med možnostmi so tudi onemogočanje plinovoda Severni tok 2, da bi začel delovati, sankcije zoper energetska in obrambna podjetja, ki so v lasti ruske države ter prekinitev pogodb o dobavi zemeljskega plina.

Ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: EPA
Ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: EPA

Johnson in Putin o dogajanju v Ukrajini

O ukrajinski krizi sta danes govorila tudi britanski ministrski predsednik Boris Johnson in ruski predsednik Vladimir Putin. Johnson je izrazil "globoko zaskrbljenost" zaradi kopičenja ruske vojske na meji z Ukrajino in znova poudaril pomen umiritve razmer prek diplomatskih kanalov ter se zavzel za trajno rešitev. "Premier je poudaril zavezanost Združenega kraljestva ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine ter posvaril, da bi bilo kakršno koli dejanje destabilizacije strateška napaka, ki bi lahko imela velike posledice," so še sporočili v Londonu.

V Moskvi so po telefonskem pogovoru napovedali, da bo Rusija predstavila osnutek dogovora, ki bo izključeval nadaljnjo Natovo širitev na Vzhod ter namestitev Natovega orožja v Ukrajini ter drugih državah, ki mejijo na Rusijo. "Natova aktivna raba ukrajinskega ozemlja predstavlja neposredno grožnjo ruski varnosti," so sporočili v Kremlju po poročanju ruske tiskovne agencije Tass. "Ob tem je Vladimir Putin poudaril potrebo, da bi nemudoma začeli pogovore za dosego sporazuma, ki bo izključeval nadaljnjo Natovo širitev na Vzhod," so še dodali v Moskvi.

Zahod je pred kratkim izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ruskih vojakov ob meji z Ukrajino, kjer naj bi bilo nameščenih že okoli 100.000 ruskih vojakov. Po nekaterih ocenah naj bi se ruska invazija na Ukrajino napovedovala že konec januarja prihodnje leto.