Tako bodo namreč lažje sledili financiranju terorističnih skupin.

Sporazum je imel kar burno zgodovino, saj ga je Evropski parlament sprva zavrnil. To je bil prvi mednarodni sporazum, ki ga je Evropski parlament zavrnil po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, ki je sicer sploh omogočila parlamentu tovrstno možnost.
Poslanci s sporazumom niso bili zadovoljni predvsem zaradi množičnega in neselektivnega posredovanja bančnih podatkov ameriškim oblastem, češ da ni bilo usmerjeno le na teroristične osumljence.
Podatki izključno za boj proti terorizmu
Sporazum so nato spremenili in Evropski parlament ga je v začetku julija vendarle potrdil. Zdaj določa, da bo posredovanje osebnih podatkov evropskih državljanov v prihodnje mogoče le ob odobritvi Evropskega policijskega urada (Europol) ali pa za vsak primer posebej in v čim manjšem obsegu. Vsebuje tudi zagotovilo, da bo Unija začela razvijati evropski sistem za sledenje podatkov, ki bo odpravil potrebo po množičnem posredovanju podatkov ZDA. Tako bi Evropa sama analizirala tovrstne podatke in bi posredovala le informacije o konkretnih osumljencih.

ZDA bodo posredovane podatke lahko uporabile izključno za boj proti terorizmu, kar bo nadzirala skupina neodvisnih opazovalcev, med katerimi bo tudi predstavnik EU-ja. Vsako iskanje podatkov iz sistema Swift pa bo moralo temeljiti na že znanih informacijah, ki bi kazale, da je cilj iskanja povezan s terorizmom ali financiranjem terorizma.
"Grožnja se nadaljuje"
Kot je po sprejetju sporazuma v Evropskem parlament povedal ameriški predsednik Barack Obama, je izmenjava podatkov Swift, ki se je začela po terorističnih napadih 11. septembra 2001, za države članice EU-ja do zdaj ponudila več kot 1.550 "odločilnih preiskovalnih sledi", ki so pomagale "preprečiti ali preiskovati številne najbolj odmevne in nasilne teroristične napade preteklega desetletja".
"Grožnja terorizma, s katero se spopadajo ZDA in EU, se nadaljuje in s tem sporazumom bodo vsi naši državljani varnejši," je tedaj dejal Obama.