Sistem Swift omogoča uporabo bančnih podatkov državljanov Evropske unije v boju proti terorizmu. Podatki o bančnih računih in finančnih transakcijah državljanov Unije bi se tako lahko brez kakršnega koli nadzora in v velikih količinah pretakali v ZDA. Problem predstavlja tudi to, da lahko ZDA podatke posredujejo naprej tretjim državam in da jih lahko v skladu s svojo zakonodajo hranijo do 90 let, medtem ko je v Evropski uniji ta rok pet let.

Za zavrnitev sporazuma je glasovalo 378 evropskih poslancev, 196 jih je glasovalo proti zavrnitvi, 31 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Od skupno 736 evropskih poslancev jih je glasovalo 605.

Poslanci prekinili mednarodno pogodbo
Z zavrnitvijo Swifta so evropski poslanci prvič v zgodovini prekinili mednarodno pogodbo, besedilo, ki so ga sklenile ZDA in članice Unije, pa je tako pravno nično. Evropski parlament od Evropske komisije in Sveta EU-ja zdaj zahteva pogajanja o novem, dolgoročnem sporazumu, ki mora upoštevati določila Lizbonske pogodbe in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Prenos bančnih podatkov bo kljub zavrnitvi v Evropskem parlamentu v praksi še potekal, in sicer preko Nizozemske na podlagi njenega dvostranskega sporazuma z ZDA.

Nekateri poslanci in Evropska komisija za preložitev glasovanja
Predsednik največje skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke, Joseph Daul je tik pred glasovanjem predlagal preložitev glasovanja, njegov predlog so podprli tudi evropski konservativci in reformisti (ECR), a je parlament predlog o preložitvi glasovanja zavrnil. Nova evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je prav tako povedala, da tudi Evropska komisija podpira preložitev glasovanja.

Po njenih besedah bi komisija ob preložitvi glasovanja dobila mandat za nova pogajanja o stalnem sporazumu že konec februarja, nato pa bi nemudoma začela pogajanja z ZDA. "Moj cilj je doseči nov sporazum, ki bi imel varovalke za zaščito podatkov," je zatrdila Malmströmova. Predsednik skupine socialistov Martin Schulz je ob tem komisarko vprašal, zakaj tega ni podpirala že med švedskim predsedovanjem v drugi polovici lanskega leta.

Poročevalka o sporazumu Swift v Evropskem parlamentu Jeanine Hennis-Plasschaert (ALDE) je parlamentu predlagala, naj glasuje proti, saj, kot je dejala, Svet EU ni izpolnil vseh pogojev za preložitev glasovanja. Po njenih besedah je imel Svet EU-ja dve leti časa za sklenitev boljšega sporazuma "Če bi ameriška administracija ameriškemu kongresu predlagala nenadzorovan pretok zasebnih podatkov ameriških državljanov, vsi vemo, kaj bi kongres odgovoril, kajne?" je še dejala evropskim poslancem tik pred glasovanjem.

Parlament po Lizbonski pogodbi prekinil sporazum
Začasni sporazum Swift je začel veljati 1. februarja. Države članice Unije so sporazum podprle konec novembra lani, tik pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, ki daje parlamentu več pristojnosti na tem področju. Tudi to je povzročilo veliko vroče krvi v Evropskem parlamentu na račun tega sporazuma.

Swift je sicer zasebno podjetje, ki upravlja s podatki o transakcijah na tisoče bank. Sedež podjetja je v Belgiji, ima pa tudi podružnico v ZDA. Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 je ameriška vlada od podružnice Swifta v ZDA zahtevala dostop do vseh transakcij za učinkovito protiteroristično ukrepanje.