Februarska letna inflacija je bila tako v evrskem območju kot v celotni uniji za 0,1 odstotne točke nižja od januarske, še vedno pa vztraja močno nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov, pod katerim cenovno stabilnost razume Evropska centralna banka (ECB).

Medtem ko se skupna izmerjena inflacija zadnje mesece ob popuščanju pritiska zaradi drage energije počasi umirja, pa svet ECB-ja skrbi predvsem rast osnovne inflacije, torej tiste brez cen energije in hrane. Ta se vztrajno krepi in je februarja v državah z evrom dosegla 5,6 odstotka.

Medletna rast cene energije se je medtem močno znižala in je po več kot 40 odstotkih lani jeseni februarja v evrskem območju dosegla 13,7 odstotka, pa se rast cen hrane še naprej krepi. Februarja je bila pri 15 odstotkih. Največji prispevek k inflaciji v območju evra so tako februarja prinesle prav cene hrane in pijače. Sledile so storitve, energija je bila zadnja.

V primerjavi po državah je najnižjo letno inflacijo v EU, Eurostat za primerjave uporablja harmonizirani indeks življenjskih potrebščin (HICP), februarja imel Luksemburg (4,8 odstotka). Sledile so Belgija (5,4 odstotka), Španija (6,0 odstotka) in Grčija (6,5 odstotka).

Najvišja je bila medtem letna inflacija februarja na Madžarskem. V vzhodni slovenski sosedi je dosegla 25,8 odstotka. Sledile so Latvija z 20,1 odstotka, Češka z 18,4 odstotka, Estonija s 17,8 odstotka in Poljska ter Litva s 17,2 odstotka.

Slovenija je bila z 9,4 odstotka za 0,9 odstotne točke nad povprečjem območja z evrom in 0,5 odstotne točke pod povprečjem EU-ja. Družbo sta ji z 9,3-odstotno in 9,7-odstotno inflacijo delali Nemčija in Švedska.

Najvišja rast stroškov dela

Stroški dela na uro so se v območju z evrom v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leto prej zvišali za 5,7 odstotka, v EU-ju pa za 5,8 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je bila med državami z najvišjo rastjo; dosegla je 10,8 odstotka.

V območju z evrom so stroški, povezani s plačami in drugimi izplačili, porasli za 5,1 odstotka, drugi stroški pa za 7,7 odstotka. V EU-ju so se prvi povečali za 5,4 odstotka, drugi pa za 7,2 odstotka.

V območju z evrom so se stroški dela na uro tako v neposlovnih kot poslovnih dejavnostih zvišali za 5,7 odstotka, in sicer v industriji za 4,4 odstotka, v gradbeništvu za 6,9 odstotka in v storitvah za 6,2 odstotka.

V EU-ju so ti stroški v neposlovnih dejavnostih porasli za 5,5 odstotka, v poslovnih dejavnostih pa za 5,9 odstotka, pri tem v industriji za 4,9 odstotka, v gradbeništvu za 6,8 odstotka v storitvah za 6,3 odstotka.

Stroški dela na uro so v zadnjem trimesečju lanskega leta najbolj porasli v Bolgariji (+16,5 odstotka), Litvi (+15,7 odstotka) in na Madžarskem (+14,9 odstotka). Več kot desetodstotno rast so statistiki zaznali še v Romuniji (+11,2 odstotka), Sloveniji (+10,8 odstotka), na Poljskem (+10,2 odstotka) in v Estoniji (+10,1 odstotka).

V Sloveniji so stroški, povezani s plačami in drugimi izplačili, narasli za 10,8 odstotka, ostali stroški pa za 15,3 odstotka.