Tokratni vrh Evropske unije je minil v znamenju dogovora o manjši spremembi Lizbonske pogodbe, ki je potrebna za vzpostavitev stalnega mehanizma za zagotovitev stabilnosti skupne evropske valute.

V oddaji Odmevi je tudi zavrnil možnost, da bi katera politična opcija v Sloveniji nasprotovala uveljavitvi sprememb Lizbonske pogodbe "Mislim, da se vse slovenske politične sile zavedajo, da je ta neizogibna sprememba pogodbe potrebna in v našo korist. Stabilnost evroobmočja je jedro stabilnosti cele Evropske unije."

Pomoč Grčiji, Irski (in še komu) je v interesu Slovenije
"V interesu Slovenije je, da smo s posojili pomagali Grčiji, in v interesu Slovenije je, da smo s poroštvi pomagali Irski. Ni nemogoče, da bi se v začetku novega leta pojavila še kakšna država, ki bi imela težave z bančnim sistemom. V intersu Slovenije je, da tej državi pomagamo, ker s tem zavarujemo evro," je še dejal premier.

Slovenski premier je po koncu dvodnevnega zasedanja dejal, da je za Slovenijo ključno, da se območje evra ohrani, saj je močna in stabilna valuta bistvena za njen razvoj. Po njegovih besedah je evro Sloveniji pomagal, da je gospodarsko in finančno krizo preživela z manj pretresi, kot bi jih doživela, če ne bi bila članica evrskega območja.

Pahor je prepričan, da so stroški, ki jih ima Slovenija zaradi pomoči državam z evrom v dolžniških težavah, upravičeni glede na gospodarske koristi in nižja tveganja, ki jih uživa s članstvom v denarni uniji.

"Države članice, katerih valuta je evro, lahko medsebojno vzpostavijo mehanizem stabilnosti, ki se bo aktiviral, če bo to neizogibno za zavarovanje stabilnosti območja evra kot celote. Odobritev kakršne koli zahtevane finančne pomoči v okviru mehanizma bo pogojena s strogimi merili," se glasi osnutek spremembe Lizbonske pogodbe.

Takšno besedilo po Pahorjevem mnenju ne izraža nobenih dodatnih vsebinskih dodatkov, ki jih v sredo ne bi potrdil državni zbor. Ob tem se je zahvalil poslancem, da so mu podelili mandat za tokratno zasedanje Evropskega sveta.

Za zdaj le z okvirnimi smernicami
Države članice območja evra bodo mehanizem sprožile na podlagi medsebojnega dogovora, če bo ogrožena stabilnost območja kot celote, v njem pa bodo lahko na podlagi ad hoc sodelovale tudi članice EU-ja, ki niso del skupne valute.

Pahor je pojasnil, da bodo podrobnosti o mehanizmu znane šele v poznejših fazah, saj so zdaj voditelji potrdili zgolj okvirne smernice. Za zdaj je predvideno, da naj bi mehanizem obsegal 440 milijard poroštev za zadolževanje posebne družbe za stabilnost evra, tako kot to velja za začasni mehanizem.

EU naj bi spremembo Lizbonske pogodbe dokončno potrdil marca prihodnje leto, nato pa se bodo začeli postopki potrjevanja v posameznih članicah.

Pahor je še povedal, da bo o parlamentarni večini za odločanje o spremembi pogodbe (absolutni ali dvotretjinski) presojal državni zbor, pričakuje pa, da bodo parlamentarne stranke o vprašanju, ki je nacionalnega pomena za Slovenijo, odločile s čim večjo stopnjo soglasja.

Slovenski premier je sicer z izkupičkom slovenskih pričakovanj glede dela Evropskega sveta v letošnjem letu zadovoljen, saj smo dosegli, kar smo želeli, medtem ko se tisto, česar smo se bali, ni zgodilo.