Besedilo osnutka spremembe pogodbe naj bi se glasilo: "Države članice z valuto evro lahko vzpostavijo mehanizem stabilnosti, ki bo sprožen, če bo to neizogibno za zaščito stabilnosti območja evra kot celote." Sprememba pogodbe naj bi vključevala tudi stavek, da bodo države, ki bodo zaprosile za pomoč v okviru stalnega mehanizma, "podvržene strogemu pogojevanju".

Ob tem naj bi voditelji sprejeli tudi politično izjavo, v kateri naj bi zatrdili, da bodo storili vse potrebno za stabilnost evra.

Potrebo po tem mehanizmu za dobro celotne Evropske unije so pred začetkom vrha v Bruslju izpostavili vsi evropski voditelji, med njimi tudi slovenski premier Borut Pahor. Osrednja igralka na evropskem odru, nemška kanclerka Angela Merkel, ob prihodu ni povedala ničesar, je pa že v sredo v nemškem parlamentu razgrnila devet pogojev za stabilen evro.

Merklova v bundestagu razkrila devet točk
Prvi trije pogoji so, da se s kriznim mehanizmom suverenost držav članic ne prenaša na Bruselj, da je mehanizem sprožen le, ko je ogroženo celotno območje evra in da je pomoč lahko dodeljena le s soglasjem članic območja evra. Poleg tega je Nemčija zahtevala, naj mehanizem deluje v tesni povezavi z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), da morajo IMF, Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB) potrditi nujnost pomoči ter da je pomoč strogo pogojevana.

Merklova je izpostavila tudi, da zasebni sektor v mehanizmu sodeluje na podlagi vsakega posameznega primera, da so natančno opredeljena tveganja posameznih upnikov ter da se mehanizmu lahko pridružijo tudi nečlanice območja evra, ki v tem primeru prispevajo svoj sorazmerni delež.

O večini teh točk so se države članice že dogovorile, in to še preden jih je izpostavila Merklova v bundestagu. Edino odprto vprašanje naj bi ostalo, kam bo vključeno načelo ultima ratio, torej, da se mehanizem uporabi le v skrajnem primeru, kar zahteva Nemčija. Nemčija je zahtevala, da je to del spremenjene Lizbonske pogodbe, medtem ko se večina držav članic zavzema, naj bo to zapisano v posebni izjavi, ne pa v spremembi pogodbe, saj bi lahko druga možnost zapletla ratifikacije spremenjene pogodbe v državah članicah.

Stalni mehanizem podprli vsi voditelji
Potrebo po stalnem kriznem mehanizmu v dobro celotni Evropski uniji so izpostavili tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, portugalski premier Jose Socrates, čigar država se omenja kot naslednja v vrsti za pomoč, in irski premier Brian Cowen, čigar država je nedavno dobila pomoč. Potrebo po stalnem kriznem mehanizmu za zagotavljanje stabilnosti evra sta izpostavila tudi britanski premier David Cameron in švedski premier Fredrik Reinfeldt, katerih državi nista članici območja evra.

Cameron je še izpostavil, da je treba zagotoviti, da Velika Britanija ne bo obvezana k sodelovanju v tem mehanizmu, Reinfeldt pa je opozoril, da je razprava o kriznih ukrepih seveda potrebna, a da se je treba čim prej vrniti k razpravi o dolgoročnih reformah za izboljšanje konkurenčnosti in trga dela.