Optimizem francoskega predsednika in predsedujočega Evropski uniji Nicolasa Sarkozyja je bil očitno upravičen in po napornih pogajanjih je lahko ponosno izjavil, da se je v Bruslju zgodilo nekaj zgodovinskega, čeprav se z njim ne strinjajo okoljevarstvene organizacije, ki so dogovor že označile za sramotnega.

Po dogovoru, ki ga more pred uzakonitvijo potrditi še Evropski parlament, bodo članice EU-ja do leta 2020 zmanjšale izpuste ogljikovega dioksida za 20 odstotkov v primerjavi z ravnjo leta 1990, na 20 odstotkov povečali delež obnovljivih virov energije in izboljšali energetsko učinkovitost.

Ukrepi za zmanjševanje izpustov so razdeljeni v dva segmenta: shemo trgovanja z izpusti na evropski ravni in na delitev bremen za sektorje zunaj te sheme na nacionalni ravni.

V okviru sheme trgovanja z izpusti (ETS) se ukinjajo nacionalni programi zmanjševanja izpustov, saj po novem obstaja samo enoten evropski prag, ki se bo na letni ravni zmanjševal do leta 2020 zmanjševal za 1,7 odstotka, tako da bo EU leta 2020 dosegla skupni cilj zmanjšanja izpustov za 20 odstotkov.

Najpomembnejše pri shemi trgovanja z izpusti je, da dražbe ostajajo načeloma pravilo, predvsem za sektor proizvodnje električne energije. Pri industriji se bo delež dražb postopno zmanjševal, tako da naj bi do leta 2025 vsi onesnaževalci plačevali za svoje kupone.

Glede na osnovni predlog je pri tem pomembno, da so razvitejše države privolile v odstopanje devetih držav iz "skupine solidarnosti" - Bolgarija, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška - ki so od leta 1990 že dosegle 20-odstotno zmanjšanje izpustov. Slovenije ni bilo med temi državami.

V okviru sheme trgovanja z izpusti bo pridobila predvsem z dodatnimi instrumenti prožnosti, spremembo referenčnega obdobja za izračun deleža avkcijskih pravic, novimi določili glede podelitve avkcijskih pravic iz rezerve za nove vstope ter določilom, da se bodo porabljene količine za zajemanje in shranjevanje ogljika upoštevale pri vračilu kuponov iz rezerve za nove naprave.

Sloveniji so se zaradi dodatne, a pričakovano zahtevane solidarnosti teh držav, ki so v obdobju 1990-2005 za 20 odstotkov že zmanjšale izpuste, nekoliko zmanjšale avkcijske pravice. Z zadnjimi spremembami glede povečanja deleža brezplačnih pravic z nič odstotkov v letu 2020 na 30 odstotkov, bo najbolj pridobila industrija.

Najbolj velikopotezen načrt na svetu
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je načrt označil za najbolj ambicioznega na svetu in poudaril, da je ni celine, ki bi si v boju proti podnebnim spremembam zastavila tako zavezujoče cilje kot EU. Prav zaradi dogovora je Barroso tokratni vrh označil za najpomembnejšega, na katerem je kdaj sodeloval.

Barroso je po koncu vrha dejal, da lahko Unija po doseženem dogovoru mednarodnim partnerjem, še posebej ZDA, sporoči "Da, zmorete!", s čimer je namignil na predovolilno geslo novega ameriškega predsednika Baracka Obame "Da, zmoremo!". Po njegovih besedah bi bila resnična tragedija, če bi Uniji spodletelo doseči dogovor zdaj, ko so v ZDA izvolili zagovornika odločnega svetovnega boja proti podnebnim spremembam.

Pahor vidi koristi za Slovenijo
In kaj o dogovoru meni slovenski premier Borut Pahor, ki se je prvič udeležil vrha evropskih voditeljev? Dogovor je dobra razvojna priložnost za Slovenijo, stroški in koristi podnebno-energetskega svežnja pa bodo pravično razdeljeni med države članice, je zagotovil Pahor.

"Upošteva se možnost, da gozdovi predstavljajo prostor za zmanjšanje izpustov, zagotovilo, da se bo pri delitvi stroškov in koristi upoštevala razvitost držav članic, možnost povečanja emisij za štiri odstotke, zagotovilo, da bo industrija jekla in alumnija ustrezno zaščitena pred nelojalno konkurenco," je Pahor pojasnil koristi dogovora za Slovence.

G. V.